Slovenija mora zaradi kršitev pogodbe iz leta 2001 plačali Hrvaškemu elektrogospodarstvu (HEP) plačati 20 milijonov evrov, poleg tega pa še obresti v višini euribor plus dva odstotka, ki tečejo od prvega julija 2002 do dneva plačila. Plačati bomo morali še deset milijonov dolarjev stroškov, ki jih je imela hrvaška stran z arbitražo, tudi na ta znesek bo treba plačati obresti z enako obrestno mero. 

Takšna je odločitev mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu. Hrvaški mediji poročajo, da je skupni znesek okrog 40 milijonov evrov. Osnovni hrvaški zahtevek je bil sicer 54 milijonov dolarjev (brez obresti). Odločitev je objavljena na 161 straneh. 

Novšak: Uspeli smo znižati račun hrvaške strani

Foto: Anže Petkovšek Martin Novšak "Sem začuden nad odločitvijo, vendar je ne bi komentiral, ker je dokončna. Vedeli smo, da v postopku ne moremo zmagati, lahko smo le vztrajali na nižjem znesku. Hep je dejansko imel stroške in to ni sporno, vendarle pa smo pripravili strokovno oceno, ki je temeljila na cenah elektrike in uspeli zahtevani znesek znižati za tretjino," pravi Martin Novšak, direktor Gen energije, ki je lastnik slovenske polovice nuklearke. Pravi, da so uspeli znižati tudi obrestno mero za zamudne obresti in stroške nasprotne strani. 

"Edino kar me veseli, je to, da ta postopek ne vpliva na delovanje krške nuklearke. S hrvaško stranjo smo dorekli plan investicij za naslednje leto in vse teče dokaj normalno." Hrvaška je sicer pred časom grozila da bo sprožila še arbitražo zaradi premajhne vključenosti hrvaških podjetij v delovanje nuklearke, vendar kot pravi Novšak, zahtevek, ki pa ni na državni ravni, ampak na ravni podjetij, še ni bil vložen.

Izvirni greh je neratifikacija sporazuma na slovenski strani

Škoda hrvaški strani je nastala od julija 2002 do marca 2003 zaradi meddržavne pogodbe o nuklearni elektrarni Krško, ki je Slovenija ni ratificirala. Hrvaško elektrogospodarstvo je Slovenijo obtožilo, da so utrpeli škodo, ker meddržavna pogodba iz leta 2002 ni bila ratificirana takrat, kot je bilo predvideno, pač pa kasneje. Škoda naj bi nastala, ker Hrvaška ni dobivala elektrike iz Krškega. Od 1. julija 2002, ko bi meddržavna pogodba morala biti ratificirana in zaradi političnih pritiskov v Sloveniji ni bila, Hrvaški odločitev arbitraže tudi priznava obresti. 

Foto: Anže Petkovšek slovenija 06.02.13, Franc Bogovic, SLS, kandidat za predsednika stranke, ministe Glavni "krivec", da je bil sporazum o Jedrski elektrarni Krško zadržan in da Hrvaška ni dobivala polovice električne energije iz Krškega, je bila občina Krško. "Odreagirali smo na sporazum, ker smo zahtevali trdnejša zagotovila, da bo poskrbljeno za jedrske odpadke," pravi Franc Bogovič, takratni župan občine Krško, danes evropski poslanec. V 11. členu sporazuma je namreč navedeno, da Hrvaška in Slovenija vsaka prevzameta polovico odpadkov, če se ne uspeta dogovoriti za skupno rešitev.  

Imeli so podpise za referendum

"Zahtevali smo roke in da Slovenija poskrbi za odpadke, tudi če se ne dogovori s Hrvati. Takratni predsednik vlade Janez Drnovšek pa nas ni jemal resno," pojasnuje Bogovič. Občina Krško je imela v rokah podpise za zahtevo za razpis referenduma o sporazumu, zato je vladala nekakšna pat pozicija. V zraku pa je visel tudi sporazum Drnovšek-Račan glede meje. "Ko je Rop prevzel vlado ob enih popoldne, sva se na vratih srečala z Drnovškom. Ob pol dveh sem bil pri njemu in stvari so se začele reševati," pravi Bogovič. Spremenjen je bil zakon o jedrski varnosti, v katerem so zdaj tudi roki do kdaj bi moralo biti zgrajeno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Manjša zmaga občine je bila tudi ta, da so preprečili politiki, da se meša v vodenje jedrskega objekta, kajti po zakonu lahko JEK vodi le nekdo, ki ima dovoljenje za operaterja, še pravi Bogovič.  

Foto: Žurnal24 Ločitev je treba izvesti, pa če je to komu všeč ali ne, je odločen Janez Kopač, Kupovali cenejšo elektriko, zdaj bodo še pobasali denar? 

Nekdanji okoljski minister Janez Kopač je trdil,  da je Slovenija že pred ratifikacijo sporazuma uradno ponudila polovico električne energije Hrvaški. "Vendar je oni takrat niso hoteli vzeti, po moje zato, ker so kupovali cenejšo elektriko na Slovaškem. Danes v tej arbitraži pa nas terjajo za odškodnino prav zato, ker niso mogli priti do elektrike," je takrat dejal Kopač.

dezurni@zurnal24.si