Predsednik republike Borut Pahor in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan sta danes v Ljubljani ocenila, da so politični in gospodarski odnosi med državama odlični, obe strani pa si želita, da bi se v prihodnje še izboljšali.

Bosta Slovenija in Turčija gradili hidroelektrarno?

Trenutno obseg trgovinske menjave med državama znaša dobro milijardo dolarjev, z Erdoganom pa sta ocenila, da obstajajo možnosti za bistveno razširitev tega sodelovanja, tako z investicijami turških partnerjev v Sloveniji, kot slovenskih v Turčiji. Priložnosti vidita tudi v sodelovanju na tretjih trgih, pri čemer Pahor omenil sodelovanje Slovenije in Turčije pri načrtovanem projektu izgradnje hidroelektrarne na reki Morači v Črni gori.

Pohvalil je turško investicijo v tovarni Odelo v Preboldu, ki zaposluje 1000 ljudi. "Naši ljudje se dobro počutijo v tovarni, so zadovoljni s pogoji dela, dodana vrednost na zaposlenega je zelo visoka, zato si podobnih investicij želimo tudi v prihodnje," je dejal.

"Iz Istambula sem potreboval le dve uri."

Erdogan želi okrepiti tudi sodfelovanje med Luko Koper in  turškimi pristanišči,  med perspektivnimi področji sodelovanja izpostavil energetiko, obnovljive vire energije, gradbeništvo, avtomobilska in tekstilna industrija, transport ter turizem. "Slovenija in Turčija sta si zelo blizu. Iz Istanbula smo šli danes zjutraj in do sem potrebovali zgolj dve uri," je poudaril.

Predsednika sta se dotaknila tudi aktualnih mednarodnih vprašanj. Erdogan je na novinarski konferenci poudaril, da terorizem ni lokalno vprašanje, temveč mednarodni problem, zato boj proti terorizmu poteka na mednarodni ravni.

Navedel je, da je na turškem seznamu oseb, ki ne smejo vstopiti v državo, 2500 oseb, doslej pa so prijeli 1250 oseb, ki so jih poslali nazaj v domovino. Ob tem je poudaril, da jim morajo podatke o ljudeh, ki bi jim morali preprečiti prehod preko turškega ozemlja, dobiti od njihovih držav, saj da ne morejo pošiljati nazaj vsakega turista.

Erdogan je zavrnil namige, da Turčija karkoli sodeluje s skrajno skupino Islamska država. Pri tem je dejal, da v Turčiji te skupine ne imenujejo Islamska država, temveč Daeš, ker je to ime žaljivo do islama in tudi namiguje, da priznavajo to organizacijo kot državo. "To je teroristična organizacija, ne država, zato se še naprej borimo proti njej in sodelujemo v vseh koalicijah proti njej," je poudaril.

 Ameriko so odkrili muslimani

RecepTayyip Erdogan je sicer znan kot precej kontraverzni politik, ki je v preteklosti poskrbel že za marsikatero sporno odločitev in izjavo.

Da so muslimani pred Kolumbom že leta 1178 odkrili Ameriko in da ženske niso enakopravne moškim, sta le dve v vrsti spornih izjav turškega predsednika, ki se od svojih trditev le redko kdaj distancira.

"Samo zato, ker sem opozoril na dejstvo, ki je znanstveno dokazano, sem tarča zahodnih medijev in tujcev, ki trpijo zaradi premočnih egov," se je denimo odzval na zapise v tujem časopisju, ki so komentirali njegovo izjavo o odkritju Amerike. 

Zaradi velikokrat neprimernih izjav Erdogana z očmi vse bolj zavijajo tudi v njegovih vrstah.

"Svetovalci ga morajo prepričati, naj manj nastopa v javnosti, saj vedno, ko spregovori, sproži polemike," pravi Mehmet Barlas, komentator provladnega turškega časopisa  Sabah.

Zgradil palačo s 1.150 sobami

Veliko prahu je dvignila tudi gradnja njegove predsedniške palače na obrobju Anakare. Stroški so znašali okoli 490 milijonov evrov, ima pa okrog 200 tisoč kvadratnih metrov površine, kar je 30-krat več kot Bela hiša in celo več kot versajska palača.

"Ko gre za ugled države, ne gledaš na stroške," je dejal Erdogan, in dodal: "Naj vam povem, da ima vsaj 1150 sob in ne 1000, kot govorijo ljudje."

Opozicija je do veličastne palače kritična, češ da gre za absurdno ekstravaganco, ki kaže, da se Erdogan vse bolj nagiba k avtoritarni vladavini. "To ni moja palača, to ni moje zasebno premoženje, je od ljudi, pripada njim," odgovarja turški predsednik.

Prvi obiskovalec iz tujine v novi palači je bil novembra papež Frančišek, sledil mu je ruski predsednik Vladimir Putin.

 "Ščiti korupcijo, zatira medije" 

Ameriška nevladna organizacija Freedom House v svojem zadnjem poročilu o stanju svobode po svetu ugotavlja, da turški predsednik ščiti korupcijo, zatira medije in zlorablja sodstvo.

Štirje tožilci, ki so nadzorovali lansko veliko protikorupcijsko preiskavo med vladnimi uslužbenci, katere tarča so bili Erdoganovi tesni sodelavci, so bili suspendirani

Erdogan, ki je avgusta lani premierski položaj zamenjal za predsedniškega, je preiskavo označil kot poskus "sodnega udara". V odgovor na preiskavo je še okrepil svoj prijem nad sodno vejo oblasti, odpuščenih je bilo na tisoče policistov in tožilcev.

Tožilci so oktobra lani preiskavo proti več kot 50 osebam opustili, uradno zaradi pomanjkanja dokazov, čemur so sledili protesti opozicije, ki je prepričana, da so konec preiskave s pritiski dosegli Erdogan in njegovi sodelavci.  

Največ si od obiska v Sloveniji obetajo gospodarstveniki

Ob obisku turškega predsednika je predviden podpis več sporazumov, med drugim memorandum o sodelovanju med Spiritom in turško agencijo Ispat, sporazum med slovenskim ministrstvom za infrastrukturo in turškim ministrstvom za energijo in naravne vire o sodelovanju na področju energije ter memorandum o sodelovanju med Luko Koper in turškim pristaniščem Gemlik.

Visoki predstavniki obeh držav na srečanjih, ki so v zadnjem času precej pogosta, vselej poudarjajo, da so odnosi med dvomilijonsko Slovenijo in 81-milijonsko Turčijo odlični, prijateljski in brez odprtih vprašanj. Državi sta marca 2011 sklenili strateško partnerstvo, Turčija pa velja za največjo slovensko zaveznico v muslimanskem svetu. 

Dežela na dveh celinah je pomembna gospodarska partnerica Slovenije, saj tako izvoz kot uvoz zadnja leta naraščata, priložnosti za poslovno sodelovanje slovenskih in turških podjetij pa se pojavljajo v vseh gospodarskih sektorjih. Blagovna menjava je lani dosegla rekordno raven in je znašala skoraj 500 milijonov evrov, pri čemer je uvoz presegel izvoz.

Državi si želita povečanja sodelovanja tudi na investicijskem področju, ki je za zdaj skromno. Po podatkih iz leta 2013 je bilo v Sloveniji za manj kot dva milijona evrov turških investicij, slovenska podjetja pa so v Turčiji vložila 12 milijonov evrov. Na obeh straneh je tudi interes za skupen nastop na tretjih trgih. 

david.jug@zurnal24.si