"Obveščevalne službe, ki so pridobile podatke, delujejo bolj ali manj na preverljivih virih. Države glede na to, da so informacije prišle v javnost, že imajo določeno oceno ogroženosti," na vprašanje, ali gre nove grožnje s terorističnimi napadi jemati resno, odgovori obramboslovec Klemen Grošelj. "Kako realna je ta grožnja, je težko oceniti," dodaja.

Ključni pri pridobivanju informacij obveščevalnih služb so po Grošljevih besedah človeški viri – posamezniki, ki se infiltrirajo v določene skrajne skupine –, potem pa so tukaj še viri, pridobljeni s posebnimi metodami – prisluškovanje, spremljanje elektronske pošte pošte in drugih komunikacijskih kanalov. "Na podlagi podatkov poskušajo službe sestaviti neko predstavo o tem, kaj se dogaja in kaj se lahko zgodi. Če gre za resno grožnjo državni ali mednarodni varnosti, se sproži preventivna akcija," pojasni obramboslovec. 

Skrajne skupine izrabijo manjšine
Najverjetnejša tarča tokratnih morebitnih napadov so po navedbah tajnih služb predvsem Francija, Velika Britanija in Nemčija, saj gre za države, ki so po svojih operacijah izpostavljene v globalnem formatu, po navedbah Grošlja, pa "imajo te države tudi določeno število manjšin, emigrantskih skupin, ki se očitno lahko infiltrirajo v skrajne skupine".  

Tveganje tudi za Slovenijo
"Glede na to, da prek našega ozemlja potekajo tranzitne poti za droge, ljudi in orožje, smo sestavni del te zgodbe. Teroristične organizacije namreč zelo pogosto uporabljajo prav te kanale. S tega vidika grožnje predstavljajo določeno tveganje tudi za Slovenijo," poudari Grošelj.

Zajezitev terorizma?
"Vprašanje za milijon evrov," v šali zatrdi Grošelj in doda, da gre pri razreševanju največje grožnje mednarodni varnosti za cel aspekt ukrepov – vojaške, socialne, ekonomske in politične. "Zagotovo je pomembno vprašanje razrešitve izraelsko-palestinskega konflikta, ki bi deradikaliziral mednarodno skupnost, v končni fazi pa je terorizem tudi posledica globalnih razlik sever-jug," konča Grošelj.