Staranje. Od osamosvojitve se je pričakovana življenjska doba moških podaljšala za šest, žensk 
pa za sedem let. Strokovnjaki napovedujejo podoben trend, saj naj bi ženske leta 2060 živele v povprečju že 89 let. “Stanje v družbi je resno,” pravi direktorica Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) Irena Križman. Čez 15 let bo v Sloveniji namreč dvakrat več starejših kot otrok.

Vse več denarja za pokojnine

“Povečanje števila starejših je posledica manjše umrljivosti in vse boljše kakovosti življenja,” pojasnjujejo na Sursu. V Sloveniji generacija baby-booma, ki je bila rojena po drugi svetovni vojni, prehaja med starejšo populacijo, zato se bo v prihodnje manjšalo število delovno aktivnih prebivalcev. Če danes na vsakih sto upokojencev prispevke plačuje 154 zavarovancev, bo slika leta 2060 obrnjena. Takrat bo na sto prejemnikov pokojnin aktivnih le še 86 zavarovancev. Javni izdatki za pokojnine danes predstavljajo 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, leta 2060 pa naj bi se ta povečal na 18 odstotkov.

Negativni do starejših

Na Sursu opozarjajo, da so za poznejše upokojevanje ključni “dobro zdravstveno stanje, prilagojene oblike dela in vseživljenjsko učenje”. Dodajajo, da je treba med celotno delovno dobo vzdrževati tudi ustrezno razmerje med delom in prostim časom. Večina tistih, ki se danes upokojujejo pred 55. letom, pravi, da to storijo predvsem zato, ker nimajo možnosti postopnega upokojevanja in usposabljanja ter ker imajo delodajalci do starejših delavcev negativen odnos.

Posledice staranja

• Vzdrževanje. Zaradi daljše pričakovane življenjske dobe je vse več starejših prebivalcev med 50. in 64. letom starosti, ki poleg sebe in otrok vzdržujejo živeče starše, starejše od 85 let.
• Revščina. Najbolj so ji izpostavljeni starejši, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih. Četrtina starejših od 75 let danes že živi pod pragom revščine.
• Dolgotrajna oskrba. Od formalne oskrbe, denimo v domovih za starejše, bo čez 40 let odvisnih 13 odstotkov prebivalcev, od neformalne dolgotrajne oskrbe družinskih članov pa kar dve tretjini populacije. Leta 2010 je država tej oskrbi namenjala 1,4 odstotka BDP, leta 2060 pa bo morala tri odstotke.
• Zdravstvo. Starejši od 65 let pogosteje potrebujejo zdravstveno oskrbo; 30 odstotkov jih je pri zdravniku vsaj šestkrat na leto.