"Sodišče Evropske unije ni pristojno za odločanje o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, vendar sta ti državi članici v skladu s členom 4 (3) PEU zavezani, da si lojalno prizadevata za vzpostavitev dokončne pravne rešitve tega spora v skladu z mednarodnim pravom," je poudarilo sodišče in dodalo, da so očitki Hrvaške glede kršitev prava EU akcesorni v razmerju do domnevne hrvaške kršitve obveznosti iz arbitražnega sporazuma.  A hkrati je sodišče sporočilo, da morata Slovenija in Hrvaška storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe. Sodbo je prebral predsednik sodišča Koen Lenaerts. 

"Sodišče je ugotovilo, da kršitve prava Unije, ki jih zatrjuje Slovenija, bodisi izhajajo iz tega, da naj bi Hrvaška kršila obveznosti, ki izhajajo iz arbitražnega sporazuma in arbitražne razsodbe, izdane na podlagi tega sporazuma, bodisi temeljijo na premisi, da je bila meja na kopnem in na morju med tema državama članicama določena s to razsodbo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Potrebno je storiti vse za izvršitev arbitražne razsodbe

Vendarle je sodišče opozorilo tudi "na okoliščino, da morata v skladu z arbitražnim sporazumom pogodbenici tega sporazuma storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe".

Ker imajo države same v skladu z mednarodnim pravom pristojnost glede geografske razmejitve njihovih meja, pa je sodišče vendarle ugotovilo, "da ni pristojno, da bi v okviru obravnavane tožbe preučilo vprašanje obsega in meja ozemelj Hrvaške in Slovenije ter pri tem neposredno uporabilo mejo, določeno z arbitražno razsodbo, da bi preverilo resničnost zadevnih kršitev prava EU".

"Sodišče je, potem ko je navedlo, da je lahko predmet tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, vložene na podlagi člena 259 pogodbe o delovanju EU, le nespoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz prava EU, razsodilo, da torej ni pristojno, da bi se v okviru obravnavane tožbe izreklo o zatrjevani kršitvi obveznosti iz arbitražnega sporazuma in arbitražne razsodbe, iz katere izhajajo očitki Slovenije v zvezi z domnevnimi kršitvami prava EU," so še zapisali v sporočilu za javnost.

"Državi lahko porabita katero koli sredstvo"

Sodišče je tudi pojasnilo, da to, da se je sicer razglasilo za nepristojno odločati v tem primeru, "ne vpliva na nobeno od obveznosti, ki za vsako od teh dveh držav članic tako v okviru njunih vzajemnih razmerij kot tudi razmerij do EU in drugih držav članic izhajajo iz člena 4(3) pogodbe o delovanju EU za lojalno prizadevanje, da se vzpostavi dokončna pravna rešitev v skladu z mednarodnim pravom, z namenom zagotovitve učinkovite in neovirane uporabe prava EU na zadevnih območjih".

Foto: EPA/JULIEN WARNAND Sodišče EU

Uporaba 273. člena pogodbe o delovanju EU

"Za to lahko uporabita katero koli sredstvo za rešitev njunega spora, vključno z morebitno predložitvijo tega spora Sodišču EU v skladu s posebnim sporazumom na podlagi člena 273 pogodbe o delovanju EU," je predlagalo sodišče.

Uporabo tega člena, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno, je že aprila 2018 javno predlagal predsednik sodišča Koen Lenaerts. Da bi bil 273. člen edina možna pravna podlaga za presojanje sodišča v tem sporu, je pozneje v svoji argumentaciji izpostavljala tudi Hrvaška.

Plenkovič poziva k bilateralnim pogovorom

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je v odzivu na Twitterju zapisal, da je današnja odločitev Sodišča EU, ki se je razglasilo za nepristojno za odločanje v postopku, ki ga je Slovenija sprožila proti Hrvaški, zmaga hrvaških argumentov, ki so jih poudarili v odgovoru na tožbo. "Zato ponovno pozivam Slovenijo k dialogu in bilateralnim pogovorom, da bi dosegli obojestransko sprejemljivo in trajno rešitev mejnega vprašanja," je zapisal.

Janša: Zapravljanje davkoplačevalskega denarja

Predsednik opozicijske SDS Janez Janša se je na odločitev sodišča odzval z besedami: "To pomeni, da je leva vlada po nepotrebnem zapravila veliko davkoplačevalskega denarja."

Pravobranilec: Sodišče ni pristojno

Z odločitvijo je sodišče očitno sledilo generalnemu pravobranilcu Priitu Pikamäeu, ki je 11. decembra v mnenju dejal, da so kršitve, ki jih Slovenija očita Hrvaški, podrejene vprašanju določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno in ne evropsko pravo. Sodišče zato po njegovem mnenju ni pristojno za odločanje v tem sporu. Mnenje generalnega pravobranilca za sodišče sicer ni zavezujoče, a mu je v tokratnem primeru očitno sledilo.

Slovenija je ves čas poudarjala, da je treba spoštovati vladavino prava. Zunanji minister Miro Cerar že ob objavi mnenja ocenil, da je šibko argumentirano.

Slovenija Hrvaški očita kršenje načel vladavine prava in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Slovenska stran izpostavlja, da pri tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna. 

dezurni@zurnal24.si