Rezultati danes objavljenega Indeksa zaznave korupcije (Corruption perception index) kažejo, da Slovenija na tem področju v zadnjem letu ni v ničemer napredovala. Med 180 državami je letos namreč dosegla oceno 61, pri čemer rezultat "0" pomeni visoko koruptivnost države, rezultat "100" pa "zelo čisto" državo, in s tem zasedla 34 mesto. Ocena v primerjavi s prejšnjim letom ostaja enaka, na primerjalni lestvici držav pa je Slovenija izgubila tri mesta.

Indeks zaznave korupcije nastaja na podlagi ocen in podatkov raziskav uglednih ustanov o zaznavah gospodarstvenikov, odvetnikov, analitikov in strokovnjakov o korupciji v javnem sektorju. Za oceno zaznave korupcije v javnem sektorju v Sloveniji je bilo za CPI 2017 uporabljenih 10 mednarodnih virov.

Transparency International, ki lestvico oblikuje, pri tem izpostavlja, da Slovenija pravzaprav že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na lestvici Indeksa zaznave korupcije. Manjkajo predvsem ključni sistemski premiki.

Državni zbor je včeraj sicer opravil s prvim branjem novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, a kot poudarja generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria, smo na to novelo čakali predolgo: "Novela sicer primerno ureja nekatere ključne dileme, zato že zdaj pozivamo poslance in poslanke državnega zbora, da jo podprejo tudi v preostalih dveh glasovanjih. A na celostno ureditev še vedno čakajo področje lobiranja, preprečevanje pojava vrtljivih vrat ter zaščita prijaviteljev oziroma žvižgačev."

Pomanjkanje napredka se - tako TI Slovenija - kaže tudi na drugih ravneh, kjer je potrebno transparentno in etično ravnanje. Državni zbor na primer ne bo sprejel etičnega kodeksa za poslance in poslanke, čeprav k sprejetju pozivajo mednarodne organizacije, k temu pa se je pred volitvami 2014 zavezala večina poslancev. Prav tako TI Slovenia še vedno ni dobila v vpogled pogodb, s katerimi je Slovenija kupila žičnato ograjo. Po dveh letih od vložitve zahteve je postopek še pred upravnim sodiščem. 
 

Najviše na indeksu zaznave korupcije za leto 2017 sta med 180 državami Nova Zelandija in Danska. Najslabše so se uvrstile šibke, nestabilne države, kjer je bila nedavno vojna ali kjer še vedno potekajo konflikti – Sirija, Južni Sudan in Somalija.

Protikorupcijska komisija si želi, da bi indeks zabeležil višje število točk in odražal bolj učinkovit boj proti korupciji v Sloveniji, navaja STA. Pogoji, ki niso rožnati, so po njenih ocenah vsaj delno vezani na zakonsko podlago, ki nudi pravno podlago za delovanje komisije. Po mnenju KPK je nesporno, da je sistemska korupcija v Sloveniji relativno globoko zakoreninjena in bi nujno potrebovala sistematično in prepričljivo obravnavo.