Zmago Jelinčič je predlagal, poslanci na seji odbora za pravosodje pa z minimalno večino potrdili, spremembe kazenskega zakonika, ki predvidevajo omejitev dolgih kazenskih in predkazenskih postopkov na pet oziroma dve leti na področju gospodarskega kriminala.

Vodja kazenskega oddelka na vrhovnem tožilstvu Mirijam Kline se je za Radio Slovenija vprašala, ali bomo postali oaza gospodarskega kriminala, saj storilcev najhujših in najzahtevnejših korupcijskih dejanj sploh ne bo mogoče več preganjati: "S tem predlogom javnosti sporoča, da z obsojanjem korupcije država ne misli resno in da se izničuje preventivni učinek kazenskega pregona."

Novela bi veljala tudi za nazaj.

S prvo spremembo, ki jo predlaga Jelinčič, kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred začetkom kazenskega postopka.

Druga sprememba predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec v roku iz prejšnje točke vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Trenutno je zastaralni rok 50 let.

Korupcije ni mogoče dokazovati na hitro, poudarja predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič, ki poudarja, da je v veliko primerih treba pridobivati podatke z bančnih računov in dokaze iz tujine.

Foto: Saša Despot Zmago Jelinčič vila v Žusterni

Zastarali bi primeri TEŠ6, afera Trenta, nakupi zaščitne opreme

Če bi bili popravki kazenske zakonodaje sprejeti, bi to pomenilo konec številnih postopkov, v katere so vpleteni slovenski politiki, poslovneži in vplivneži. Tudi za TEŠ6, eno večjih korupcijskih afer v Sloveniji, afera Trenta, v katero je vpleten premier Janez Janša, posli z zaščitno opremo, kjer je osumljen gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Mnenja zakonodajno pravne službe DZ, državnega sveta, ministrstva za pravosodje, vrhovnega državnega tožilstva, sodnega sveta in odvetniške zbornice so glede zakona vsa odklonilna.

Zakonodajno pravna služba DZ je ugotovila, da je predlog v nasprotju s spoštovanjem načela pravne države in spoštovanjem načela enakosti. Opozorila je tudi, da v primeru sostorilstva predlog zakona implicira presojo teka zastaralnega roka za vsako osebo posebej, kar je v nasprotju z zastaranjem.

To je poudaril tudi državni sekretar ministrstva za pravosodje Zlatko Ratej in dodal, da bi takšna zakonska določba predvsem v zapletenejših primerih pomenila amnestijo obdolžencev, predvsem v gospodarskih zadevah.

Janševa vlada je Jelinčičev predlog označila kot negativen, a kot kaže s figo v žepu. Poslanci koalicije so namreč vsi oddali glas v njegovo podporo.

Da gre za pravno zmešnjavo, da se novelira napačen zakon, da lahko krajšanje zastaralnih rokov poglobi gospodarski kriminal, so argumente proti nizali člani odbora iz opozicijskih vrst, ki so napovedali, da predloga ne bodo podprli. Motilo jih je tudi, da nikogar od predlagateljev ni bilo na seji odbora za pravosodje. Dušan Verbič iz Konkretno pa je dejal, da ob primerih, kot sta Zoran Janković in Franc Kangler, vidimo, da je s kazenskim postopkom vendarle nekaj narobe.

Po potrditvi predloga na odboru za pravosodje so se odzvali v SD, kjer so nad njegovim sprejemom ogorčeni. V sporočilu za javnost so zapisali, da je "mešetarjenje po kazenskem zakoniku", kot si ga je danes privoščila koalicijska večina, skrajno nedopustno in škodljivo ravnanje. "Gre za novo dno "razumevanja" pravne države s strani vladajoče koalicije ter dela t.i. opozicije, ki lahko resno zamaje temelje našega pravnega okvira," so dodali.

V Levici so spomnili, da gre za predlog, ki mu nasprotuje tako strokovna javnost, kot tudi ministrstvo za pravosodje. "S temi spremembami Jelinčič - človek, ki pravi, da je narod glup - dela usluge lastnikom podjetij in managerjem, ki zlorabljajo svoje položaje. Gospodarski kriminal bo s tem nagrajen, ne pregnan," so po seji zapisali v Levici.