Minuli konec tedna se je za mnoge končal z razočaranjem, eden izmed večjih dobitkov v igri na srečo Eurojackpot v višini 90 milijonov evrov je romal na Češko. Visok dobitek je k vplačilu premamil tudi posameznike, ki igre običajno ne igrajo ... V Sloveniji smo med 16 državami, ki prirejajo to igro, celo na četrtem mestu po vplačilih.

Slovenci sicer še zdaleč nismo med rekorderji po igranju iger na srečo, a zneski, ki jih letno vplačamo za loterijo niso nizki. Le lani smo v igre, ki jih vodi Loterija Slovenije, vplačali 102,5 milijona evrov oziroma v povprečju vsak po 50 evrov. Za primerjavo, v Združenih državah Amerike posameznik letno za loto nameni nekaj več kot 60 evrov.

Povprečno vplačilo je pri nas lani znašalo 8 evrov. Mateja Slamnik Kos iz Loterije Slovenije pravi, da se je to sicer v zadnjih letih znižalo: "Recesija je vplivala tudi na področje iger na srečo: igralci sicer v igrah še vedno sodelujejo, vendar pa so njihovi vložki bolj premišljeni, racionalni."

Zakaj igramo igre na srečo?

Povsem enoznačnega odgovora verjetno ni. Največ  – 40 odstotkov – Slovencev, ki so sodelovali v lanski telefonski raziskavi fakultete za uporabne študije o igrah na srečo, je sicer dejalo, da so igre na srečo nekoristno početje, a pri tem gre upoštevati dejstvo, da je šlo za telefonsko anketo, kjer so vprašani odgovarjali v živo. 

Skoraj 30 odstotkov vprašanih igra, ker upa na zadetek, med tem ko je 21,7 odstotka navedlo, da so za njih osebno igre na srečo predvsem vir zabave. Delež takšnih, ki igrajo igre na srečo zato, da bi zadeli, pa se je – kot ugotavljajo avtorji raziskave – v zadnjih letih povečal za približno dve odstotni točki.

Nacionalni hobi ...

Igranje lota pa lahko razglasimo malodane za nacionalni hobi, sodelovalo naj bi skoraj 70 odstotkov polnoletnih Slovencev. Po raziskavi, ki jo je za Loterijo Slovenije lani izvedlo podjetje Ipsos, loto vsak teden igra 15 odstotkov, 22 odstotkov pa nekajkrat mesečno.

Zasvojeni?

Kako pogosto igramo loto oziroma druge igre na srečo po definiciji še ne predstavlja zasvojenosti. Strokovnjaki najpogosteje izpostavljajo, da so kriterij za zasvojenost simptomi in posledice, ki so vidni v vsakdanjem življenju - vpliv na odnose, delo, družino, dejavnosti ... Vsekakor pa je tudi v Sloveniji zasvojenost z igrami na srečo resen problem, ki ostaja mnogokrat prikrit in nezdravljen. Po podatkih raziskave fakultete za uporabne študije iz leta 2008 naj bi bilo v Sloveniji problematičnih okoli odstotek ali dva igralcev.

Kdo ima še korist od loterije?

Poleg izplačil nagrad Loterija Slovenije od svojega prometa - lani 102,5 milijona evrov - izplača tudi koncesijske dajatve dvema fundacijama. Lani sta 17,4 milijona evrov prejeli Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in Fundacija za financiranje športnih organizacij (FŠO). Država pa je od davka od iger na srečo in davek od srečk dobila 11,1 milijona evrov. 

barbara.erzen@zurnal24.si