"Neposredni fiskalni ukrepi so reda velikosti 4,5 odstotka BDP s potencialom, da preseže 5 odstotkov, to je najizdatnejši fiskalni paket med članicami EU. Primerljiv je z nemškim, ki je drugi največji," je zagotovil Masten. 

To kaže tudi graf, ki so ga pripravili na spletni strani voxeu.org, kjer so sicer že 5. aprila naračunali še višji delež izdatkov. 

Šircelj: denar za ukrepe je naš, ne pa evropski

"Za spopad s krizo je na ravni EU predvidenih za štiri odstotke BDP EU. Naši ukrepi so dobrih šest odstotkov BDP. Slovenija namenja za omilitev več kot je predvideno v EU. Večina ukrepov na ravni EU še ni vzpostavljenih, temeljijo na posojilih in poroštvih EIB . Nekaj izjem je pri neposrednih stroških za opremo zdravstva, drugje še ne. Napačen je bil vtis, da bo EU neposredno pomagala za okrevanje gospodarstva z denarjem. Pri spopadu s krizo smo bolj ali manj sami," je na današnji novinarski konferenci dejal finančni minister Andrej Šircelj.

Tudi stroški poroštev bodo podobni sosednjim državam, je zagotovil Masten. "Mogoče bo refinancirati likvidnostna posojila od začetka pandemije, ni ovir, da ne bi jutri zjutraj steklo likvidnostno financiranje," je dejal sinoči, potem ko je vlada sprejela drugi paket ukrepov proti krizi, ki jo je povzročila pandemija. Država bo prevzela tveganje (dala poroštvo) za kredite, s katerimi bodo banke nadomestile kredite, ki zapadejo letos. Sprejete ukrepe bodo ministri podrobneje predstavili danes in v prihodnjih dneh. 

Tretji paket naj bi bil bolj ciljan. "Določene panoge bodo bolj prizadete kot druge, nekatere se na srednji rok ne bodo uspeli pobrati na nivoje poslovanje pred pandemijo. Ukrepi bi morali biti namenjeni tem," je dejal Masten in omenil na primer turizem. 

Ukrepi bodo pustili enormno fiskalno breme na proračunu. Tretji paket naj bi bil namenjen temu, da bo izhod iz krize hiter in čimbolj dinamičen in da finančno breme države ne postane preveliko. Posledice tako silovitega gospodarskega upada, te dolgove, bo treba vračati v dolgih letih, ki prihajajo. 
Igor Masten

Masten opozarja, da v zadnjih stotih letih še ni bilo tako globokega in hitrega gospodarskega upada. "Vse skupaj se je zgodilo v treh tednih. Upamo lahko, da bo tudi preobrat hiter," je dejal Masten in dodal, da so ocene upada BDP od šest do 16 odstotkov, a da ne vključujejo ukrepov, ki so rekordno visoki. "Če ne bo ponovitve izbruha pandemije v začetku jeseni in ne bo omejevalnih ukrepov, lahko Slovenija namesto z minus šest ali minus deset izide z upadom med minus dva in minus tri, kar bo glede na razmere, ki jih živimo, velik uspeh," je dejal. 

dezurni@zurnal24.si