Skupina EOS, katere del je EOS KSI, je v sodelovanju z neodvisnim inštitutom za tržne raziskave Kantar TNS izvedla telefonsko raziskavo o plačilnih navadah med 3.400 podjetji v sedemnajstih evropskih državah. Na vprašanja o izkušnjah s plačevanjem in upravljanjem terjatev in obvladovanjem rizika je odgovarjalo po 200 podjetij z letnim prometom več kot pet milijonov evrov.
Direktorica EOS KSI Natalija Zupan je izpostavila, da so velik problem v Sloveniji in po Evropi neplačani izstavljeni računi. Glede plačilnih navad smo Slovenci najslabši v Evropi, saj v povprečju slovenska podjetja na plačilo računa s strani poslovnih kupcev čakajo 81 dni. Med vsemi državami, ki so bile zajete v raziskavi, smo na dnu lestvice. Pri nas namreč poslovni kupci pri plačilih zamujajo 38 dni, roki plačil pa so v povprečju 43 dni.
Naši potrošniki imajo najkrajše roke plačil v Evropi
Raziskava je pokazala, da v vseh sodelujočih državah potrošniki povprečno s plačili zamujajo manj kot podjetja, obenem imajo potrošniki tudi krajše plačilne roke.
Pri slovenskih potrošnikih je 89 odstotkov računov plačanih v roku, 10 odsototkov z zamudo, 1 odstotek ostaja neplačan. Pri poslovnih kupcih so številke drugačne, saj je le tri četrtine računov plačanih v roku, 24 odstotkov z zamudo, 2 odstotka ostajata neplačana.
V Sloveniji obstaja sezonski odklon neplačil
Čeprav 75 odstotkov vseh anketirancev navaja, da sezonskega odklona neplačil ni, je to v Sloveniji drugače. Največ anketirancev poroča o odklonu v poletnih mesecih, kar pomeni, da dolžniki svoj dopust postavljajo pred poravnavanje obveznosti.
Glavni razlogi za zamudo plačil pri poslovnih kupcih v Sloveniji so neplačane terjatve, insolventnost in izkoriščanje dobaviteljskega kredita, v tem vrstnem redu.
Pri slovenskih potrošnikih so glavni razlogi za neplačila likvidnostne težave, namerno neplačevanje in pozabljivost.
Posledice neplačevanja računov
Kot pričakovano, se na prvem mestu pojavlja izguba dobička, sledijo ji likvidnostne težave in višji stroški obresti.
Iz povprečja močno izstopata Danska in Nemčija; po podatku anketirancev ima Nemčija zelo varno poslovno okolje, saj menijo, da obstoj njihovih podjetij ni ogrožen.
Kako se podjetja borijo proti neplačilom?
V tujini skučajo zmanjšati obseg neplačil z ažurnim izstavljanjem računov, definiranim procesom izterjave in sodelovanjem z zunanjim ponudnikom izterjav - polovica anketiranih podjetij v tujini namreč z njimi sodeluje.
V Sloveniji bolj zaupamo zavarovanjem proti neplačilu kot v drugih anketiranih evropskih državah.
V Sloveniji se proti neplačilom podjetja borijo s preverjanjem bonitetnih poročil, ažurnim izstavljanjem računov in definiranim procesom izterjave.
Zanimivo je, da v Sloveniji samo 12 odstotkov anketiranih podjetij sodeluje z zunanjim ponudnikom izterjav. Prav tako je v Sloveniji zelo visoka toleranca glede zamujanja: dober kupec je kljub zamudam vseeno dober kupec. Podjetja tako redko prekinejo sodelovanje z nekom na podlagi zamujanja plačil.
v tej gnili državi je neplačevanje računov programirano v genih, ker sicer bi najmanj pol firm lahko zaprlo svojo štacuno, …