Raziskava ameriškega inštituta Gallup kaže, da je 76 odstotkov Slovencev prepričanih, da je korupcija v slovenski vladi široko razširjena. Med državami s svobodnimi mediji so sicer najslabše rezultate zabeležili na Češkem, v Litvi in v Gani, najboljše pa na Švedskem, na Danskem in v Švici.

Zanimivi so tudi rezultati med našimi sosedami. V Avstriji je 57 odstotkov vprašanih prepričanih v skorumpiranost vlade. Na Hrvaškem jih je 74 odstotkov prepričanih v skorumpiranost vlade, na Madžarskem 79 odstotkov, v Italiji pa 86 odstotkov.

Korupcija prisotna skoraj povsod

Gallup je v raziskavo vključil 129 držav in ugotovil, da v kar 108 večina prebivalcev korupcijo vidi kot široko razširjen problem. V svoji raziskavi se sicer inštitut opira na lestvico medijske svobode, ki jo sestavlja Freedom House, in ugotavlja, da je problem zaznane korupcije prisoten tako v državah s svobodnimi mediji, ki veljajo za pokazatelj dobrega upravljanja in razvoja, kot tudi v državah z omejeno medijsko svobodo.

Med državami s svobodnimi mediji je odstotek odraslih, ki menijo, da je korupcija v njihovi vladi široko razširjena, segel od 94 odstotkov na Češkem do 14 odstotkov na Švedskem. Na Češkem, opozarja Gallup na spletni strani, je korupcijski škandal junija spodbudil odstop premiera Petra Nečasa.

Dokaj visoko v prvi deseterici pa so tudi ZDA, saj je o skorumpiranosti vlade prepričanih 73 odstotkov Američanov.

Grčija na tretjem mestu

V državah z omejeno medijsko svobodo so o korupciji najbolj prepričani v Tanzaniji (95 odstotkov), najmanj pa v Gruziji (25 odstotkov). Tu je na tretjem mestu z 92 odstotki tudi Grčija, pri čemer Gallup pojasnjuje, da je korupcijo v vladi in slabo upravljanje države razkrila grška dolžniška kriza. Od leta 2007 do 2009 se je odstotek ljudi, ki verjamejo v skorumpiranost vlade v Grčiji, povečal za 22 odstotnih točk.

Med državami z nesvobodnim tiskom pa v skorumpiranost vlade verjame le pet odstotkov prebivalcev Ruande, na drugi strani pa 92 odstotkov prebivalcev Čada.

Gallup ob tem izpostavlja, da napredka pri zaznani korupciji v vladi v zadnjih nekaj letih ni zaznati, kar je verjetno slaba novica v luči globalnega boja proti korupciji. A hkrati inštitut opozarja, da bi lahko povečana transparentnost in nadzor prispevala k temu, da javnost korupcijo bolj zaznava.