Dvojni umor otrok v Sežani je že deseti družinski umor v zadnjih letih. Ne zatiskajmo si oči: umori otrok v slovenskih družinah niso nobena izjema. Prej nasprotno. Zgodijo se skoraj vsako leto. Imamo občutek, da smo v takšnih statistikah uvrščeni zelo visoko – na napačnem koncu mednarodne lestvice.
 
Krivci.
Zakaj toliko pobitih otrok? Kdo bi moral odgovarjati? Kaj narediti, da jih bo vsaj malo manj?
Prevetriti je treba predvsem centre za socialno delo. Zaostriti je treba odgovornost socialnih delavcev, okrepiti nadzor nad njihovim delom in hkrati odločno kaznovati njihove napake.

A je treba hkrati tudi okrepiti samozavest socialnih delavcev. Imeti morajo dovolj moči, da se zoperstavijo vplivnim sokrajanom, kadar prihaja do zlorabe moči.
Sežanski umor bi lahko bil prelomnica. Vendar le, če bo nadzor nad delom sežanskega centra za socialno delo prepričljiv. In če bodo preverili tudi delo sodnikov in psihiatrov. Če bodo pristojni karkoli pometli pod preprogo, bomo najpozneje v letu 2010 poročali o novem umoru otrok.
Odgovorni pa smo konec koncev vsi. To pomeni, da moramo morebitne nenavadne pojave prijaviti pristojnim službam. V Žurnalu24 pa bomo skrbno bdeli nad delom takšnih služb. Zato nas obvestite, spoštovane bralke in bralci, če boste ocenili, da pristojni vašega opozorila ne jemljejo dovolj resno.