Devet izmed desetih Slovencev in Slovenk meni, da bi moralo biti recikliranje dolžnost vsakega. Ko je treba preiti od besed k dejanjem, večina vendarle zataji.

Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana je oktobra izvedel raziskavo o ločenem zbiranju odpadkov, v kateri je sodelovalo 419 anketirancev, starih od 15 do 75 let. Največji delež sodelujočih v raziskavi ločeno zbira embalažo (71 %), sledijo ločeno zbiranje papirja (62 %), stekla (48 %) in bioloških odpadkov. Razmeroma visoki delež pokvari podatek, da vse štiri naštete odpadke hkrati ločuje le še 16 odstotkov Slovencev in Slovenk. Kot glavni razlog so navedli, da v bližini svojega doma nimajo primernih zbiralnikov.

Čeprav slaba polovica tistih, ki ločujejo, zase trdi, da z ločevanjem nima nikakršnih težav, se je izkazalo, da se težav niti ne zavedajo in nehote ločujejo nepravilno.

Med naštetimi odpadki (tetrapak, sušilec za lase, papirnati robčki, žarnice, plastične vrečke, otroške plenice, aluminijasta folija, zdravila, cigaretni ogorki, jajčne lupine) gospodinjstvom največ težav očitno povzročajo papirnati robčki. Le slaba desetina anketirancev bi papirnate robčke odvrgla v zabojnik za biološke odpadke, kamor sodijo. Večina (slaba polovica) bi robčke odvrgla v zbiralnik za papir, četrtina pa med preostanek odpadkov – navadne smeti.

Podobno bi večina (slaba tretjina) v napačen zbiralnik (za steklo) odvrgla žarnice. Slednje sodijo v kontejner za preostanek odpadkov ali v zbirni center.