Dvanajst Slovencev, ki – kot rečeno – stalno živijo na Tajskem, je pred pandemijo zadeve, povezane z izdajo novih potnih listov, urejalo tako, da so se vrnili v Slovenijo ali obiskali bližnja slovenska veleposlaništva v Aziji ali s prihodom pooblaščencev slovenskega veleposlaništva v Pekingu v Bangkok. "Ko se je pojavila potreba po izdaji novih listin, so po redni dolžnosti prišli predstavniki konzularnega oddelka iz Pekinga v Bangkok v okviru rednih konzularnih dni, ki jih je veleposlaništvo v Pekingu organiziralo izven prostorov veleposlaništva in za države, za katere so pooblaščeni. Med temi državami je tudi Tajska. S situacijo pandemije v zadnjem letu in pol pa se je zadeva očitno spremenila v tej smeri, da te dolžnosti niso več pripravljeni izvajati," pravijo. 

Znašli so se v težavi, kako pridobiti nove potne listine, ki so bodisi tik pred potekom bodisi v njih zmanjkuje praznih strani, ki jih potrebujejo za vize, ki so osnovni pogoj za njihovo bivanje na Tajskem. Možnost ali vrnitve v Slovenijo ali odhoda na kakšno veleposlaništvo v bližini Tajske je za mnoge težko izvedljiva, pravijo. 

Več dejavnikov ovira njihovo možnost za potovanje iz in na Tajsko. Večina jih še ni bila oziroma jih ni na seznamu za cepljenje, saj na Tajskem ni dovolj cepiva za vse. Nekaterih, ki imajo določene bolezni, tamkajšnji zdravniki nočejo cepiti. V primeru, da bi odpotovali iz države, pa je vprašljiva možnost njihove vrnitve na Tajsko, saj se pogoji vstopa za tuje državljane hitro spreminjajo. Lani, povedo, je po izbruhu pandemije Tajska za osem mesecev zaprla meje. Vstop v državo takrat ni bil mogoč niti z možnostjo karantene. Ker imajo tam družine, ki so odvisne od njih, in delo oz. podjetja, so lahko posledice v primeru nezmožnosti vrnitve na Tajsko obsežne. 

Ob tem opozarjajo tudi na finančno plat, saj je treba ob odhodu v drugo državo računati tudi s plačilom nekajtedenskih karanten, ne le s stroški letalskih vozovnic, ponovnim pridobivanjem vizumov za vstop na Tajsko in morebitnimi odpovedmi letov. 

Foto: MNZ nov potni list

Kaj pravijo na ministrstvu?

Na ministrstvo za zunanje zadeve smo se obrnili z vprašanji, kaj lahko osebe, ki so se znašle v takšni situaciji, naredijo in ali ne bi bilo mogoče zaradi izrednih razmer, povezanih s pandemijo covida-19, to urediti po elektronski poti. V času pospešene digitalizacije se namreč vse več stvari lahko uredi tudi na daljavo. Na primer – za odprtje bančnega računa pri nekaterih bankah v tujini te istovetnost osebe preverjajo tudi na tako preprost način, kot je videoklic.  

Rešitve, kakršne bi si želeli državljani Slovenije, ki so se v težavah znašli na Tajskem, na ministrstvu ne ponujajo. "Diplomatska predstavništva in karierni konzulati Republike Slovenije lahko skladno s 6. členom Zakona o potnih listinah slovenskemu državljanu, ki v tujini stalno ali začasno prebiva, ali je v tujini, pa se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne more vrniti v domovino, izda potni list," pojasnjujejo na ministrstvu za zunanje zadeve. "Vlogo za izdajo potnega lista mora državljan, skladno z 22. členom Zakona o potnih listinah, zaradi zajema biometričnih podatkov, ki so za izdajo potne listine nujno potrebni, vložiti osebno pri pristojnem slovenskem organu. Zato tega ni mogoče narediti preko predstavništev drugih držav članic Evropske unije niti pri konzulatih Republike Slovenije, ki jih vodijo častni konzuli, ali po elektronski poti."

Na vprašanje, ali vedo še za kakšne podobne primere, v katerih bi se znašli Slovenci po svetu, na ministrstvu niso podali odgovora.

Konzularni dan, ko bodo razmere to dopuščale

V primeru dovolj velikega interesa slovenskih državljanov konzularni uslužbenci lahko organizirajo konzularni obisk t. i. konzularni dan izven države sprejemnice. Interes mora biti takšen, da ocenijo, da je službeno potovanje konzularnega uslužbenca v drugo državo upravičeno ter obenem logistično in varnostno možno. "Konzularni dnevi se bodo lahko ponovno izvajali, ko bodo epidemiološke razmere v državah izvedbe to dopuščale oziroma bodo pogoji potovanja in vrnitve v državo sprejemnico omogočali siceršnje redno delo veleposlaništva," so nam pojasnili na ministrstvu.  

Z omenjenim problem so bili seznanjeni tudi poslanci državnega zbora, saj je bilo to eno od poslanskih vprašanj ministru za zunanje zadeve Anžetu Logarju. Ta je v odgovoru pojasnil, da bi uslužbenec veleposlaništva v Pekingu zaradi izvedbe konzularnega dne v Bangkoku od rednega dela izostal najmanj pet tednov, "saj se zahteva 14 dni obvezne karantene ob prihodu na Tajsko in še tri dodatne tedne obvezne karantene ob vrnitvi na Kitajsko". Glede na kadrovsko zasedbo veleposlaništva v Pekingu je po ministrovih besedah nemogoče pogrešiti uslužbenca na veleposlaništvu, saj bi delo na konzularnem oddelku veleposlaništva popolnoma zastalo. 

Če slovenskemu državljanu v tujini preteče potna listina in se državljan želi vrniti v Slovenijo ali drugo državo za potrebe urejanja osebnega dokumenta, mu lahko Veleposlaništvo Republike Slovenije pomaga pri zaprosilu za izdajo potnega lista za vrnitev (Emergency Travel Document) na predstavništvu ene od držav članic Evropske unije na lokaciji. 

V odgovoru je med drugim minister dodal tudi, da so se v zadnjem obdobju zračni prostori držav odprli in letalski promet poteka nemoteno. "Možnost potovanja v Republiko Slovenijo za izdajo dokumenta je tako mogoča, finančni stroški potovanja pa se ne razlikujejo od tistih pred pandemijo covida-19," je dejal minister. 

Na ministrstvu poudarjajo, da lahko slovenski državljani vlogo za izdajo dokumenta vložijo na kateremkoli veleposlaništvu Republike Slovenije ali upravni enoti v Sloveniji. "To pomeni, da lahko potujejo tja, kamor jim z ekonomskega in logističnega vidika najbolj ustreza," dodajajo. In prav v tem tiči problem in na kar želi omenjena skupina Slovencev opozoriti - večina med njimi ni v položaju, ki bi jim omogočal potovanje v drugo državo, da bi zadeve urejali tam. 

dezurni@styria-media.si