Pred svetovnim dnevom hipertenzije v desetih mestih Slovenije potekajo organizirana brezplačna merjenja krvnega tlaka.

Hipertenzija je znan dejavnik tveganja za srčne bolezni, srčno popuščanje in možgansko kap. Nezdravljena hiperteznija lahko pripelje do okvare ledvic in oči. Po slovenskih in evropskih smernicah se šteje, da ima posameznik zvišan krvni tlak, če njegov krvni tlak znaša 140/90 mmHg in več, opozarjajo v Sekciji za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva.

Možne resne posledice
Trajno previsok krvni tlak pomeni večjo verjetnost za možgansko kap, srčno-mišični infarkt, ledvično odpoved in bolezen arterij z motnjami prekrvitve organov in tkiv. Pri nezdravljeni hipertenziji postane tveganje za resne srčno žilne zaplete veliko po sedmih do desetih letih, življenje pa se lahko skrajša tudi za 10–20 let, so sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Predstojnik kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana Rok Accetto pravi, da  Slovenija po pogostosti hipertenzije sodi v evropsko povprečje. Zelo malo ljudi ve, kaj je to hipertenzija, še manj pa se jih zdravi, navaja Accetto.