Na agenciji za okolje že nekaj let zapored ugotavljajo, da količina nagrobnih sveč na trgu upada. A ker je ravno na področju svečarstva velik delež sive ekonomije, obstaja velika verjetnost, da v sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami niso vključeni vsi proizvajalci oziroma uvozniki.

Uradno jih v Sloveniji obstaja kar 144. Lani so po podatkih družbe Interseroh, ki odpadne sveče predeluje, dali na trg skoraj dva milijona parafinskih in 140 tisoč elektronskih nagrobnih sveč. 

"Odpadne nagrobne sveče v Sloveniji predstavljajo kar okoli 3 odstotke vseh komunalnih odpadkov, ki zaradi njihovih lastnosti niso primerni za odlaganje, prav tako pa tudi ne za energetsko predelavo," ugotavljajo pri Interserohu, enemu od štirih podjetij, ki je zadolženo za upravljanje z odpadnimi svečami.

Predelajo 90 odstotkov sestavin sveče

Danes je sicer mogoče predelati več kot 90 odstotkov sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč, predelani materiali pa se uporabijo pri ponovni izdelavi sveč ali drugih izdelkov. Po zaključeni predelavi se na odlagališču odložijo le nečistoče.

Inšpektorji finančne uprave prav te dni izvajajo poostren nadzor nad proizvajalci in preprodajalci sveč. 

Za morebitne ugotovitve nadzora je še prezgodaj, pravijo na Fursu, lani pa so denimo ugotovili, da več proizvajalcev ni bilo vpisanih v evidenco proizvajalcev in niso pristopili v načrtu ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Za prekršek je predvidena globa deset tisoč evrov.

Proizvajalci morajo ob prodaji sveč na trg zagotoviti, da bodo – ko bodo postale odpadek – ustrezno zbrane in oddane v reciklažo in predelavo. Upravljavci pokopališč pa morajo zagotoviti, da je na pokopališčih postavljeno dovolj zabojnikov za odpadne nagrobne sveče ločeno od drugih odpadkov, ki tam nastanejo.