Pred člane preiskovalne komisije sta danes stopila nekdanji član uprave Darsa Metod Di Batista in nekdanji minister za promet ter nekdanji predsednik uprave Darsa Janez Božič. Andreja Kamenška iz CM Celje zaradi bolezni na zaslišanje ni bilo.

Di Batista in Božič sta na vprašanje predsednika komisije Rada Likarja (SDS), ali poznata t.i. Zemonski sporazum, v katerem naj bi se največji gradbinci avtocest kartelno dogovarjali o poslih, odgovorili negativno. "Tega ne poznam, ga nikoli nisem videl in ga ne morem komentirati. Vse, kar vem, je iz medijev," je dejal Božič.

Vedela sta, da so se izvajalci dogovarjali za zakonita povezovanja, največkrat v obliki t.i. joint venture, da so lahko zadostili razpisnim pogojem in uspešno kandidirali za izvedbo posameznih del v avtocestnem programu. "Šlo je za zakonite dogovore," je povzel Di Batista.

Pri oddaji del je bila vseskozi navzoča huda tuja konkurenca, pravi Božič in dodaja: "Moja ocena je, da bi bila realizacija takega sporazuma nemogoča, ker so bili tudi tuji izvajalci." Zavrnil je tudi očitke, da je kilometer avtoceste v Sloveniji med najdražjimi v Evropi. Cenejša gradnja avtocest, kot je bila, ob upoštevanju družbene sprejemljivosti ne bi bila mogoča, meni: "Ocenjujem, da je bila realizacija projekta izgradnje avtocest optimalna."

Likar je Božiču dejal, da naj bi mu nekdanji direktor CM Celje Kamenšek kot predsedniku uprave Darsa poslal dopis z opisom stanja v omenjenem sporazumu, česar se Božič ne spomni. Prav tako ni mogel komentirati navedb, da bi bilo črtanje uvedbe e-cestinjenja politično naročeno. Kot je dejal, je bil v času, ko je odhajal z ministrstva, ta načrt aktualen.