Nastja Sušinski, nekdanji lastnik podjetja Microtrust in predsednik uprave Maksime Holding, ki je v poslih s preprodajo 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenzaustvarilo dobrih 25 milijonov evrov dobička in večino tega po ugotovitvah kriminalistov in tožilcev nakazalo na tekoči račun Igorja Bavčarja pri NLB, je kmalu po izpeljavi transakcije decembra 2008 družbo prodal hrvaškemu državljanu Emirju Čašiću, poroča današnji Dnevnik.
Microtrust se spremeni v Emirade
To po pisanju časnika dokazuje pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža v Microtrustu, s katero je Sušinski podjetje decembra 2008, torej deset mesecev po tem, ko je to Bavčarju po ugotovitvah organov odkrivanja in pregona nakazalo zadnji obrok denarja, prodal hrvaškemu državljanu Emirju Čašiću. Da se je Sušinski želel iz podjetja čim prej in čim bolj neopazno umakniti, po pisanju Dnevnika dokazuje podatek, da je že na začetku avgusta 2008 s Čašićem podpisal pismo o nameri za sklenitev pogodbe o prodaji Microtrusta. Poleg tega o tem govorijo posamezni členi v pogodbi, kot je recimo Čašićeva obveznost, da takoj spremeni ime podjetja, ki se danes ne imenuje več Microtrust, ampak Emirade. Če podjetja ne bi preimenoval, bi moral Sušinskemu plačati kazen v višini 10.000 evrov.
Podjetje brez naslova
Za podjetjem se je po pisanju Dnevnika kmalu po zamenjavi lastnika izgubila bolj ali manj vsaka sled. Čeprav podjetje uradno domuje na naslovu znane ljubljanske restavracije As, ga tam ni mogoče najti, kar so pred časom po pisanju časnika ugotovili tudi Dursovi inšpektorji.
Da je Sušinski Microtrust dejansko prodal "slamnatemu" lastniku naj bi dokazovali tudi podatki hrvaških varnostnih organov. Čašić je bil v času podpisa pogodbe star 25 let in naj bi v Slovenijo prišel zgolj na podpis listin o prodaji Microtrusta in to na povabilo neidentificirane osebe z imenom "Željko". Za izvedbo poslov naj bi po lastnih navedbah prejel tudi plačilo, pri čemer od družbe ni prevzel nobene dokumentacije, prav tako pa z družbo ni imel namena opravljati nobene dejavnosti.
To po pisanju Dnevnika potrjuje tudi podatek, da podjetje ne vodi več poslovnih knjig, da je banka že maja 2009 začela postopek zapiranja njegovega računa in da mu je Durs v tem času že odvzel identifikacijsko številko za DDV, kar je eden glavnih ukrepov v boju proti tako imenovanim davčnim vrtiljakom.