Ministrstvo za delo je zaprosilo za sredstva v višini 2,25 milijona evrov za pomoč več kot 2.500 presežnim delavcem iz Pomurja. Denarja še niso prejeli, saj je postopek odobritve še v teku.
Za sredstva za zadnje dogajanje na Koroškem pa še niso zaprosili. "Spremljamo dogajanje okoli Preventa in Vegrada, in če bodo izpolnjeni pogoji za pridobitev sredstev iz Evropskega globalizacijskega sklada in bi ta pripomogla k izboljšanju zaposlitvenih možnosti delavcev, bomo pripravili vlogo za sredstva," odgovarjajo na ministrstvu.
Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji lahko delavcem, ki so zaradi krize izgubili zaposlitev, pomaga pri iskanju nove zaposlitve.
Sklad ima letno na voljo do 500 milijonov evrov, kar odpira veliko možnosti tudi za Slovenijo, vendar: "Slovenija je ena od devetih držav, ki do danes ni še ni izkoristila niti evra iz tega sklada," je za zurnal24.si dejal evropski poslanec Jelko Kacin. "Slovenija je za denar prvič zaprosila aprila letos za potrebe Pomurja. To, kar se zdaj dogaja na Koroškem, na eni strani Vegrad, na drugi Prevent, pa je vsak zase primer, ki omogoča, da bi Slovenija lahko zaprosila za denar za prekvalifikacijo teh delavcev," pojasnjuje Kacin.
Vzrok je nepoznavanje
Sklad se črpa zelo slabo, zato je pristojni odbor evropskega parlamenta sprožil postopke, ki bi skrajšali proces dodeljevanja teh sredstev. "Mislim, da predvsem tega mehanizma ne poznajo," pravi Kacin in opozarja, da je težava predvsem pri novejših članicah Evropske unije. Problem vidi tudi v tem, da javnost sklad premalo pozna.
Evropski sklad za prilagajanje globalizaciji
V preteklem letu je bilo zaradi krize zaznati nekaj zastoja. „Le redkokatero podjetje ima lastna sredstva v obliki denarja na računu, zato so banke tu zelo pomemben instrument pomoči pri porabi evropskih sredstev," dodaja Stern.
Slovenija na splošno uspešna
Sklad za prilagajanje globalizaciji se sicer nekoliko razlikuje od ostalih evropskih skladov. Beno Stern, direktor podjetja Pro Eco, ocenjuje, da je Slovenija na splošno pri črpanju evropskih sredstev uspešna: „Slovenija je uspešna in bo tudi do konca 7-letne finančne perspektive ta sredstva tudi porabila.“
Opozarja pa na razliko med razporeditvijo na eni strani in na drugi med resnično porabljenimi in vrnjenimi sredstvi, ki pridejo iz Evropske unije nazaj v Slovenijo.
„Status planirane porabe sredstev je višji oziroma blizu 100-odstotkov. Realna poraba, se pravi, ko so projekti izvedeni, ko se zahtevki za povračilo stroškov izdajo, ko država refundira sredstva in ko potem država od Bruslja zahteva povračilo sredstev, je ta odstotek nižji. Povračilo vedno zaostaja, saj morajo biti projekti najprej realizirani, prekontrolirani in šele, če so dobro izvedeni, Bruselj vrne sredstva,“ pojasnjuje Stern.
Po razpisu so sredstva fiktivno razdeljena med podjetja, planirano razporejena, denar pa priteče šele, ko so projekti izvedeni.