Vlada je sprejela statut Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Družba bo zdaj lahko vpisana v sodni register, kar pomeni, da bo začela delovati slaba banka.

Velika moč uprave

V statutu piše, da mora upravni odbor pridobiti soglasje skupščine pri ukrepih za stabilnost bank oziroma pri prodaji njihovih deležev le ko en ali več povezanih poslov presega sto milijonov evrov. “Dovolj bi bilo pet milijonov, sicer ima upravni odbor neverjetno moč. 100 milijonskimi zneski so za parlament, tako pa bodo v rokah vladajoče politike do leta 2017, ko naj bi bil DUTB likvidiran,” opozarja ekonomist Maks Tajnikar.

Volili bodo sami sebe

Tajnikar meni, da bo slaba banka “v celoti v rokah vlade.” Ta bo kot edini delničar opravljala naloge skupščine. Statut določa, da bodo neizvršni direktorji lahko funkcionarji, torej tudi člani strank, kar se je z imenovanjem sekretarja na ministrstvu za finance Andreja Širclja že zgodilo. Tajnikar opozarja še na izvršne direktorje, ki so člani upravnega odbora, ki jih hkrati tudi imenuje in razrešuje. “Izvršni direktorji torej volijo sami sebe,” razlaga Tajnikar.

Kupi banko, dobi kupnino

Ker ima DUTB le 25.000 evrov osnovnega kapitala, Tajnikar opozarja, da bo že “ob nastanku zrela za stečaj, saj ne bo kapitalsko ustrezna pri recimo 4 milijardami obveznosti.” Med cilji je v statutu zapisano pospeševanje kreditiranja podjetij in gospodinjstev, čeprav Tajnikar meni, da ni jasno, kako. Cilj je tudi ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditev in naložb. “Za to preiskovalno funkcijo nimajo organizacije. Bo to delal upravni odbor, ki je lahko političen, ali izvršni direktorji,” se sprašuje Tajnikar. Ker naj bi prodajali kapitalske naložbe države v bankah, bo DUTB po njegovem mnenju privatizirala banke. Sklad za stabilnost bank naj bi se financiaral iz državnih prodaj bank. “DUTB bo prodal deleže v državnih bankah in z izkupički pokrival izgube teh bank, ki bodo pred tem privatizirane iz slabih naložb. Kupcu banke bo država grobo rečeno vrnila kupnino,” opozarja.