Računsko sodišče (RS) je minuli konec tedna Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) vročilo osnutek revizijskega poročila o njihovem delovanju, že nekaj dni pred tem so ga prejeli na finančnem ministrstvu. 

Foto: Anže Petkovšek DUTB Slaba banka ima do začetka prihodnjega tedna čas, da odgovori na ugotovitve revizorjev, ki so podrobno pregledali vse dosedanje poslovne odločitve DUTB od ustanovitve družbe avgusta 2013 in so bile izpeljane z denarjem iz državnega proračuna.

Natančne ugotovitve boo revizorji sicer razkrili šele, ko bo izdano končno poročilo. Pred tem pa bodo morali pregledati odgovore z DUTB in jih vključiti v njegovo vsebino.

Neuradno: Številne nepravilnosti pri porabi denarja

Revizorji so v dobrem mesecu in pol izvedli obsežen pregled delovanja slabe banke. Po naših informacijah naj bi pri tem odkrili številne nepravilnosti pri porabi denarja, ki ga je slabi banki namenila vlada oziroma ministrstvo za finance za to, da bi ponovno vzpostavili normalno delovanje trenutnega bančnega sistema. 

Prav na to so se podrobneje osredotočili revizorji. Ugotovili naj bi, da so bile nekatere poslovne odločitve DUTB sprejete prepozno – zlasti glede prodaje določenih nepremičnin v lasti bank oziroma bančnih dolžnikov, katerih terjatve so bile zaupane v upravljanje DUTB.

Revizorji naj bi pregledali precej bolj obsežen del njenega poslovanja, kot ga je komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Pod drobnogled so vzeli tudi tveganje za nezakonitost in pravilnost poslovanja DUTB.

Po naših informacijah so ugotovili precejšen razkorak med učinkovitostjo poslovnih odločitev, ki jih sprejemajo vodstvo banke, njihovi zunanji svetovalci in ostali uslužbenci ter višino denarnih prejemkov, s katerimi so za poslovne odločitve plačani.

KPK: Za zunanje izvajalce 12 milijonov evrov

Foto: Anže Petkovšek Boris Štefanec Do podobnih ugotovitev je konec lanskega leta prišla KPK. V poročilu o delovanju DUTB pravi, da so za zunanje izvajalce porabili 12 milijonov evrov. Pri najemanju zunanjih izvajalcev in kadrovanju njihova praksa ni optimalna, trdijo. Šef KPK Boris Štefanec je ob predstavitvi ugotovitev konec lanskega leta poudaril, da slaba banka ne zagotavlja sledljivosti in transparentnosti sprejemanja odločitev, to pa da kaže na slabo prakso in nedoseganje najvišjih standardov korporativnega upravljanja.

"Ne bomo se zagovarjali zaradi korupcije. Tega KPK ni odkrila, niti nismo porabili 12 milijonov za svetovalce, kot nam očitajo. To so laži,  ki jih poganjajo nekatere interesne skupine. Radi bi takšno slabo banko, na katero se lahko vpliva, " je takrat na očitke odgovoril izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson. Na slabi banki poudarjajo, da za zunanje izvajalce niso porabili 12 milijonov evrov, pač pa 5,7 milijona.

Mansson: "Če mi ne bi omogočili dobre ekipe, tega ne bi počel"

"Ko smo iskali zunanje sodelavce, smo našli dobre ljudi in ker so bili dobri, smo jih zaposlili. To je kvečjemu pomenilo, da smo privarčevali. Če mi ne bi bilo omogočeno, da okoli sebe zberem dobro ekipo, tega ne bi počel. V tem trenutku ne vidim razlogov za odstop," je bil sredi decembra lani odločen Mansson. 

Napetosti je že dlje časa čutiti tudi na relaciji slaba banka – vlada. Ministri so namreč novembra zavrnili sprejetje letnega poročila DUTB, ker z njim niso bili zadovoljni.

V DUTB očitke glede neučinkovitosti zavračajo: "Imamo načrt in ga izvajamo. Za občutek: delamo v Merkurju, Avtotehni, Adrii Airways, ŠC Pohorje, Zvon1&2, AHA group."