Ko sta fant in dekle zaljubljena se zdi življenje kot v pravljici. Dobesedno letita skozi življenje, vse deluje tako preprosto, na poti je prvi otrok, vsaj eden od njiju je že redno zaposlen, zato je nakup stanovanja s kreditom, zavarovanim s hipoteko mala malica. Kdo bo zdaj razmišljal, kako bo čez 20 let? To je tam nekje daleč v prihodnosti.
A življenje ni vselej cvetoče polje, ampak je včasih tudi trnovo. Odnosi na delovnem mestu se poslabšajo, firmi ne gre najbolje in redna zaposlitev ni več sama po sebi umevna. In tu je seveda kredit, ki ga morata dotedanja zaljubljenca plačevati še skoraj dve desetletji. In tako tudi "štalca" ni več sama po sebi umevna. Statistike dokazujejo, da so finančne težave številka ena, ko je govora o razlogih za konflikte med zakonci.
Čeprav slovensko družinsko pravo ponuja številne dobre rešitve, kako naj zakonca uredita medsebojna finančna oziroma premoženjska razmerja, pa tradicija, a tudi mladostna zaletavost pripomoreta k temu, da velika večina ne sklene pogodbe o premoženjskem režimu (poljudno rečeno: predporočne pogodbe), ampak se raje prepusti toku in upa, da se bo vse skupaj nekako dobro izteklo.
V tokratni kolumni zato nekaj več o skupnem in posebnem premoženju zakoncev in o tem na kaj paziti, da se stvari ne bodo grdo zapletle.
Kaj je skupno in kaj posebno premoženje?
Premoženjski režim zakoncev je sicer celota pravil, ki urejajo premoženjske odnose med zakoncema in v razmerju do tretjih oseb.
Družinski zakonik določa, da za zakonca velja zakoniti premoženjski režim, razen če se o vsebini premoženjskega režima dogovorita s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. V tem primeru velja za njiju pogodbeni premoženjski režim. Poenostavljeno rečeno – če svojih premoženjskih zadev zakonca ne uredita s pogodbo (ki ima zaradi načela specialnosti pravno prednost), se za njuna razmerja uporablja ta (Družinski) zakonik.
Predvsem je treba razlikovati med njunim skupnim in posebnim premoženjem. Skupno premoženje zakoncev sestavljajo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Poleg tega velja za skupno premoženje zakoncev tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.
Skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj, deleži na njem pa niso določeni, kar pomeni, da zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na tem premoženju, še zlasti ga ne more odsvojiti (denimo prodati tretji osebi) ali obremeniti (recimo na njem vzpostaviti hipoteke). A v praksi se to vendarle dogaja in lahko zakoncem povzroča hude glavobole. O tem več kasneje.
Dejavniki, ki se presojajo pri delitvi premoženja
Skupno premoženje zakoncev se v vsakem primeru razdeli, če njuna zakonska zveza preneha. To premoženje pa se lahko razdeli tudi med trajanjem zakonske zveze in sicer bodisi na podlagi sporazuma bodisi na predlog enega od njiju. Pri delitvi skupnega premoženja je vzpostavljena domneva, da sta deleža enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k njem v drugačnem razmerju.
Na tem mestu želim opozoriti na pogosto napačno mnenje, ki se pojavlja v javnosti, v skladu s katerim je tisti zakonec, ki je prejemal višje dohodke ali je bilj višje izobražen tudi upravičen do večjega deleža na skupnem premoženju. To ne drži, saj zakon izrecno določa, da sodišče v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju upošteva vse okoliščine primera, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, a tudi pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Vsi ti dejavniki so pri presoji glede tega deleža upoštevajo enakopravno.
Drugače pri posebnem premoženju
Drugačen režim pa je vzpostavljen za posebno premoženje vsakega od zakoncev. To pa je tisto premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Med take vrste premoženja denimo spada stanovanje, ki ga je zakonec kupil, še preden je sklenil zakonsko zvezo ali vstopil v zunajzakonsko skupnost, vozilo, ki ga je med trajanjem zakonske zveze prejel preko darilne pogodbe od očeta, ali umetniška slika, ki jo je med trajanjem izvenzakonske skupnosti podedoval od svoje babice.
Na stvareh, ki so posebno premoženje enega od zakoncev, zakonec izvaja lastninsko pravico samostojno.
A pozor – če denimo zakonec vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca, se lahko sporazumeta tudi o obstoju in višini njegove terjatve in o njenem zavarovanju. Če pa tak sporazum ni dosežen, lahko zakonec zahteva, da sodišče odloči o obstoju in višini njegove terjatve ter o njenem zavarovanju po predpisih stvarnega prava in tudi po zakonu o izvršbi in zavarovanje. Sodba sodišča je lahko tudi izvršilni naslov.
Kar zadeva skupne obveznosti zakoncev (to so tiste, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, ki so nastale v zvezi s skupnim premoženjem in ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine) velja, da za njih zakonca odgovarjata nerazdelno s skupnim, pa tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju. Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti.
Kako preprečiti protipravno razpolaganje s skupnim premoženjem
Že zgoraj sem nakazal, da je možno, da eden od zakoncev protipravno razpolaga z njunim skupnim premoženjem. Kako se to lahko zgodi? Vzemimo, da sta zakonca skupaj kupila stanovanje, a se je le eden od njiju vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik tega stanovanja. Če se ta kasneje znajde v finančni stiski, vzame kredit in stanovanje zastavi, banka pa lahko zahteva poplačilo tega kredita iz zastavljene nepremičnine.
Drugi zakonec, ki je skupni lastnik, ni vedel niti za kredit niti za nastanek hipoteke, vendar mora sedaj sam nositi riziko nevpisa in njegovo posledico – hipoteko, ob predpostavki, da je bil zastavni upnik (banka) v dobri veri. Kaj storiti, da bi se preprečila taka "usodna" presenečenja? Rešitev je ena sama – oba zakonca se morata vpisati v zemljiško knjigo kot skupna lastnika. Na ta način nihče od zakoncev ne more obremeniti stanovanja brez soglasja drugega zakonca.
mag. Boštjan J. Turk
Spoštovani. Ime mi je Robert in se na vas obračam s pravno zagato. S partnerko Tino živim v izvenzakonski skupnosti …