V letu 2009 je 1.735 ljudem postavljen skrbnik; v 1.100 zadevah pa je po uradni dolžnosti to dolžnost opravljal CSD.

Gre za težko obravnavane osebe s svojo voljo, ki jih je treba vprašati za vsako dejanje, njihova socialna mreža pa običajno ne deluje. Ko sodišče odvzame poslovno sposobnost, je treba opraviti neka dejanja v socialni mreži, ki je sprta ali razpadla – nihče ne želi biti skrbnik – in takrat CSD opravi to vlogo, razlaga Darja Kuzmanič Korva.

V zvezi z socialnim delavcem Matjažem Ogorevcem, ki je zlorabil položaj skrbnika in prodajal stanovanje varovanca, ne da bi ga o tem obvestil – razkrili smo ga prav v Žurnalu24 – Kuzmanič Korvova razlaga, kako naj bi potekal pravilni postopek: "Običajen postopek je tak, da se vse zadeve obravnava tako na kolegiju kot na strokovnih svetih, kar pomeni da nobeden od strokovnih sodelavcev ni samostojen, ampak se zadeve kolegijsko odločajo. S tem mislimo, da smo vzpostavili  notranji nadzor. Lahko pride v določenih primerih do zlorabe, kar se je v primeru v Šiški tudi zgodilo."

Na vprašanje, ali bi direktor moral vedeti za prakso svojega podrejenega (sicer je Matjaž Ogorevc nekaj časa celo sam kot vršilec dolžnosti opravljal delo direktorja CSD Šiška), je Kuzmanič Korvova odgovorila takole: "Če je kdorkoli vedel, je bil dolžan to prijaviti kot kaznivo dejanje. Z notranjim nadzorom, ki ga izvaja ministrstvo v vseh 62 centrih, pregledujemo prav področja skrbništva. In bomo po potrebi ukrepali takoj," napoveduje.