Znanstveniki, ki preučujejo duševno stanje, so ugotovili, da zaskrbljenost negira učinke bolezni. Slednje so ugotovili z opazovanjem možganske aktivnosti, medtem ko so osebe, ki so depresivne, doživljale dve vrsti zaskrbljenosti – strah in paniko.

Rezultati so pokazali, da skrajna opreznost včasih zviša možgansko aktivnost, ki je povezana z depresijo, medtem ko skrb nanjo deluje ravno obratno - zmanjša namreč negativne učinke depresije in strahu.

Psiholog z univerze v Illinoisu Gregory Miller je pojasnil, da bi lahko ena vrsta bojazni pomagala pri enem delu možganov, medtem ko bi istočasno škodovala drugemu delu možganov.

"Včasih je skrb dobra za telo. Mogoče boste zaradi nje bolje načrtovali, morda se boste bolj zbrali. Čeprav smo prepričani, da sta depresija in zaskrbljenost dve ločeni stvari, zelo pogosto nastopita skupaj," je še pojasnil.

Raziskava je bila objavljena v reviji Cognitive, Affective & Behavioural Neuroscience.