"Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je okorela institucija, ki skrbi, da imajo kadri SLS, ki ne morejo nikamor prilesti, neko funkcijo. Predvsem je organizacija šibka na strokovni ravni. Njihova glavna funkcija je zdaj, da pomagajo pri izpolnjevanju vlog. Jaz plačujem 288 evrov članarine, pa moram za vsako pomoč še dodatno plačati. Vsekakor zagovarjam javno službo v kmetijstvu, a brez vpletanja politike. Z veseljem plačam tudi članarino, a organizaciji, kot je KGZS, se mi je ne zdi vredno plačevati," pravi Boris Fras, kmet iz Ankarana.

Preuredil bi jo vsak po svoje

SLS je poslancem poslala predlog zakona o KGZS, s katerim bi članstvo zmanjšali za okoli 30 odstotkov, tako da bi bili včlanjeni tisti, ki lahko njene usluge koristijo, poudarja poslanec Jakob Presečnik. Za nekaj dni jih je s svojim predlogom prehitela NSi, kjer bi radi videli, da se obvezno članstvo ukine.

Članarino morajo zdaj plačevati vsi, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, pa tudi tisti, ki dejavnosti ne opravljajo, a imajo več kot 106,88 evra katastrskega dohodka. Znesek, ki ga morajo plačati, odmerijo na osnovi podatkov, ki jih pridobijo iz evidenc davčne in geodetske uprave. "Številni člani zbornice sploh ne vedo, kakšne so njene naloge in kakšne koristi jim lahko prinaša," poudarjajo v NSi.

Članarin za dva milijona

Lani je KGZS s članarinami zbrala dobra dva milijona evrov. "S tem denarjem spodbujamo razvoj kmetijstva, skrbimo za izobraževanje in usposabljanje članov ter jim v sklopu različnih prireditev omogočamo promocijo kmetijstva," pojasnjujejo na KGZS. Število članov sicer zadnjih deset let konstantno upada. Še leta 2003 jih je bilo več kot 173 tisoč, lani le še slabih 110 tisoč.