Koroška kantavtorica, vsestranska umetnica Edita Čepin, marsikomu bolj poznana kot Ditka, v tem tednu uradno izdaja četrti album v več kot desetletju trajajoči glasbeni karieri. Z vsemi sodelujočimi in gosti ga bodo predstavili v petek, 1. julija, v atriju Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Njeno glasbeno izražanje se trdno prepleta s poezijo. Ob prebiranju sedi ob klavirju, začuti ritem stihov, ''nadaljevanje pa se zgodi samo od sebe. Inspiracija se rodi od znotraj,'' pravi Ditka, ki ob koncertno obarvanem poletju že lahno pogleduje proti jeseni, ko se bo v večji meri posvetila svoji dolgoletni želji, ustvarjanju kantavtorskih skladb v angleščini.

Izdaja vsakega novega albuma pomeni edinstveno potovanje. Kakšna je bila ustvarjalna pot pri nastajanju novega albuma?

Album Med nama je angel je nastajal na čisto drugačen način kot prejšnji, tudi zaradi epidemije. Koncertov ni bilo, vaj z zasedbo je bilo zelo malo in z očetom Gorazdom sva se videla manj pogosto. Pravzaprav nisem imela določenega cilja, da bi album moral iziti v letošnjem letu, a so v vmesnem času nastale številne uglasbitve. Album je nastajal tako, da sem vsak dan prebirala pesniške zbirke za klavirjem in obenem skladala. 

Navdih sem našla v poeziji Pesmi štirih. Vsak izmed pesnikov me je nagovoril skozi svojevrsten način pisanja, meni pa je to predstavljalo izziv. V naboru pesmi so se znašla dela Kajetana Koviča, Janeza Menarta in Cirila Zlobca. Uglasbene so tudi pesnitve Srečka Kosovela in Karla Destovnika - Kajuha, ki uteleša družbenokritično noto. Toneta Pavčka tokrat nisem vključila, se pa njegovi stihi slišijo v prejšnjih albumih.

Kako uglasbite poezijo?

Tega procesa ni lahko zajeti z besedami, a gre za občutek, ki ga začutiš, torej navdih. Poezija so besede drugega – ko se jim posvetim, se me morajo vsebinsko dotakniti. Že ob prebiranju začutim ritem. Največ pesmi sem ustvarila ob kitari, ki je moj osnovni instrument. Zadnja leta se več posvečam igranju klavirja, ki mi je morda še celo malo bolj ''viden'' kot kitara, saj imam vse tone pred sabo. Med nama je angel sem ustvarila večinoma ob klavirju.

Se tudi sami izražate skozi poezijo?

Pišem besedila v angleščini. Gre za jezik, ki ga zelo čutim, saj že od nekdaj poslušam glasbo v angleščini.

Izražanje v slovenščini po drugi strani dojemam kot večji izziv, saj do jezika čutim strahospoštovanje. Verjetno tudi zaradi dejstva, ker uglasbujem poezijo največjih slovenskih poetov in se mi lahko v tem smislu pojavi dvom, ali se s svojim izražanjem v slovenščini približam njihovim. Kljub vsemu me to ne odvrača, zato dopuščam možnost, da bom v prihodnosti pisala tudi v slovenščini.

Foto: Branka Keser Ditka Ditka bo s spremljevalno zasedbo ozaljšala poletne večere na številnih grajskih lokacijah.

Kako premagati tremo ali občutek dvoma, da to ni dovolj?

Gre za občutke, ki pri umetnikih večkrat pridejo na plan, saj si vsi želimo dovršenega izražanja in razvoja. Na svoji poti sem se že soočala z dvomi in viharnimi obdobji, a sem v zadnjih letih ugotovila, da je najpomembneje razvijati se v hitrosti, ki ustreza meni. Pomembno je, da nisi preveč zahteven sam do sebe. In vse to je šele predpogoj, da sem zares ustvarjalna. Prvo desetletje glasbenega ustvarjanja me je pripeljalo do večje sproščenosti v drugem, saj zdaj dobro poznam svoje prioritete. Ponotranjila sem mirnost in zbranost.

S spremljevalno zasedbo se podajate na turnejo, v okviru katere boste obiskali več grajskih lokacij. Kdo se Vam bo pridružil na poti in kakšne večere si lahko obiskovalci obetajo?

Že leta 2020 smo želeli izvesti večji koncert in turnejo, a je načrte prekrižala epidemija, zato s toliko večjim veseljem pričakujem te poletne dni. Všeč so mi zunanje lokacije, še posebej grajske, saj se podajo k našemu konceptu. Večino lokacij sem si lahko izbrala sama.

Predstavili smo se že na gradovih Brestanica in Ormož, v petek, 1. julija, pa sledi uradni izid albuma in koncert v atriju Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Pridružili se mi bodo vsi, ki so sodelovali pri nastajanju albuma, in gostje. Z mano bosta na odru stala Tinkara Kovač, s katero sva posneli duet, in seveda Feri Lainšček kot prevladujoči avtor pesmi.

Koncerte bomo nadaljevali v Slovenj Gradcu na graščini Rotenturn, v Kranju na gradu Khislstein Kiselštajn, v Gradu ob sotočju v Nazarjah, v Rogaški Slatini, terasi kavarne Slamič v Ljubljani in amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani.

Na koncertih me spremlja zasedba vrhunskih glasbenikov, s katero se odlično ujamemo in sodelujemo že nekaj časa. Avtor aranžmajev, pianist in spremljevalni vokal je moj oče Gorazd Čepin, na električni kitari in vokalu se nam je pred štirimi leti pridružil Jan Lužnik, Ilj Pušnik igra na kontrabas že od samih začetkov. Na tolkalih pa se izmenjujeta Gregor Hrovat in Danijel Hartman.

Ob 10. obletnici glasbenega ustvarjanja je album z 12 pesmi v akustični izvedbi izšel prav na vinilni plošči. Ste o tem razmišljali tudi sedaj? Boste svoje pesmi predstavili tudi v videospotu?

Željo po vinilni plošči vsekakor imam, saj gre po mojem okusu za enega najboljših nosilcev zvoka. Ko le imam čas, si doma zavrtim glasbo na gramofonu. Pri izdaji vinilne plošče gre za dolgotrajen in drag proces, zato se zanj pri novem albumu nisem odločila, saj se mi je z izdajo že nekoliko mudilo. Verjamem, da se bo to zgodilo ob kakšni drugi priložnosti. Album Med nama je angel je bil večinoma posnet na Koroškem, in sicer v domačem studiu Gogo Music in studiu Puzzle v Mežici.

Foto: Branka Keser Ditka

O videospotu pa zaenkrat samo razmišljam. Zavedam se, da vzame veliko časa, ki ga do izida albuma nismo uspeli najti. Želeli smo posneti videospot za naslovno pesem Med nama je angel, ki je izšla pred nekaj dnevi. Videospoti nosijo pomembno sporočilno vrednost, ki jo prikažejo na drugačen način kot sama glasba, zaradi česar veliko doprinesejo.

Leta 2019 ste zmagali na največjem mednarodnem festivalu za kantavtorje v Bolgariji, kjer ste spoznali druge evropske ustvarjalce, udeležili ste se tudi drugih mednarodnih dogodkov. Vam nova poznanstva odpirajo nove poti v tujini?

Že nekaj časa razmišljam o tujini. Na angleško govoreče trge se nagibam s svojimi avtorskimi pesmimi. V Sloveniji je v prvem planu uglasbena poezija, ljudje me po tem poznajo. A dobro so sprejete tudi moje avtorske pesmi v angleščini in v tej smeri želim nadaljevati.

V lanskem letu sem spletla posebno vez z britanskim producentom Stuartom Eppsom, svetovno znanim producentom, ki je sodeloval z Led Zeppelini, Oasis, Elton Johnom in številnimi drugimi.

Epps je legendarni britanski producent, ki je delal s svetovnimi glasbenimi ikonami. Kako sta se spoznala?

Skozi leta sem napisala precejšnje število skladb v angleščini, a niso bile predstavljene. Lani sem ustvarila profil Ditka International, kjer sem jih začela deliti. Oče se je takrat spomnil na Stuarta Eppsa, saj je njegovo delo spremljal  že več let. Ko sem našla njegov e-mail, sem ga brez pričakovanj kontaktirala in priložila demo posnetek svoje skladbe. Kar nisem mogla verjeti, a še isti dan je odgovoril, pohvalil skladbo in interpretacijo ter mi ponudil sodelovanje.

Epps je producent pesmi Cold Heart. Ravno v tistem času se je v njegovem studiu mudila zasedba iz Nashvilla, ki je zanjo posnela instrumentale. Nad rezultatom smo bili navdušeni, še posebej Epps, ki je skladbo izdal pod imenom svoje založbe Epps Records. V Veliki Britaniji in ZDA se je nato vrtela na radijskih postajah. Prejela je dobre kritike. Marca letos sem jo poslala še na slovenske radijske postaje, kjer je bila prav tako dobro sprejeta. Lahko rečem, da spoznavam prave ljudi, kar mi seveda kot ustvarjalki pomeni ogromno.

Sicer pa se udeležujem internetnih natečajev in skladateljskih tekmovanj, četudi ne verjamem v tekmovanja, saj v glasbi to ni bistveno. A vendar je pomembno dobiti potrditev tudi od zunaj, saj angleščina ni moj materni jezik.

Ali bi lahko na tem mestu izpostavili kompliment, ki vam je najbolj segel v srce, ali kritiko, iz katere ste se največ naučili?

Prejmem veliko komplimentov, vsak mi je dragocen. Ko dobim sporočilo prek družbenih omrežij od posameznikov, da jim je moja glasba že pomagala v težjih trenutkih, čutim dodatni zagon.

Moj največji kritik je moj oče Gorazd. Seveda me ravno on najbolj podpira, a po vsakem koncertu poda kritiko. Ravno na podlagi njegovih komentarjev sem se naučila največ, predvsem glede vokala. Včasih so kritike neprijetne, a so nujne potrebne. Dobronamerne kritike sprejmem. Znam jih ločiti od slabonamernih, s katerimi se ne ukvarjam.

Vaša glasba je intimna in čutna, v njej glavno vlogo igra ljubezen. Ali nosi tudi politična sporočila?

Da je glasba medij za prenos družbenokritičnih vsebin, sem spoznala v pesmi Ne bodi, kar nisi. Zaradi epidemije verjetno nosi še večjo sporočilnost. Vendar te ne dojemam v smislu pridige ali kritiziranja. Preko glasbe in poezije se lahko namreč sporočila predajo na subtilnejši in nevsiljiv način.

Tudi v novem albumu, kjer sicer prevladuje ljubezenska tematika, je moč najti drugo simboliko. Pesem Karla Destovnika - Kajuha z naslovom Naša pesem poziva h končanju vojne oziroma k miru. Mislim, da se lahko tovrstna vsebina z glasbo in pravim aranžmajem lažje ozavesti kot skozi kakšen drug medij.

Je po izboru skladb ostalo kaj neuporabljenih posnetih skladb, ki še čakajo na svojo priložnost?

V mislih imam še ogromno materiala, zapisanih imam več kot 40 skladb v angleščini, kjer se vračam k svojim začetkom. V jeseni se jim bom ponovno posvetila, do takrat pa bodo počakale na aranžma. Veseli me, da imam že dogovorjeno snemanje v studiu v Zagrebu.

Poleg tega imam še veliko idej in tekstov shranjenih na telefonu. Vso uglasbeno poezijo sem uvrstila na nov album, z izjemo Ferijeve pesmi Teci, še teci, moj kuža, ki se zaradi specifične tematike razhaja s konceptom albuma. Ta pesem govori v spomin pokojnim kužkom. Napisana je bila lani, ko je Feri izgubil svojega štirinožnega prijatelja.

Kdo je Vaš najljubši pesnik?

Feri Lainšček. Zagotovo še toliko bolj, saj sem ga imela priložnost spoznavati skozi vsa leta, odkar naju je povezala pesem Ne bodi kot drugi, ki jo je uglasbil moj oče. Že ko smo ga prosili za dovoljenje za avtorske pravice, smo se ujeli. Feri je gostoval na literarnem dogodku na Koroškem, kjer sem uprizorila uglasbitev njegovih pesmi, in mi že kmalu poslal nekaj drugih pesmi za interpretacijo. Vse ostalo je raslo naravno, kmalu smo skupaj začeli uprizarjati glasbeno-literarne večere. Rdeča nit njegove čutne lirike je ljubezen, ki jo tudi sama prepevam.

Vem, da kar Feri piše, tudi živi in verjame. Všeč mi je, kako svojo pozitivno naravnanost zajame v besede in jo upodobi. Čeprav sem prebrala že vse njegove zbirke, me vsaka nova preseneti.

Foto: Branka Keser Ditka Kakšne zvrsti glasbe in kateri izvajalci so Vam blizu?

Najraje predvajam glasbo na vinilkah. Večinoma poslušam glasbo starejših angleško govorečih izvajalcev, na primer The Eagles, Pink Floyd, The Beatles, The Rolling Stones, Elton John, všeč so mi začetki Johna Mayerja, od novejših izvajalcev pa bi izpostavila The Mumford and Sons in solo izvajalki Norah Jones in Evo Cassidy.

Slovensko glasbo sicer poslušam v manjši meri, a prijetno presenečena ugotavljam, da se v zadnjem času dogaja premik tudi pri nas, saj ustvarja čedalje večje število kvalitetnih bendov. Všeč so mi Batista Cadillac. In seveda, rada se vračam h kantavtorjem, kot sta Adi Smolar in Milan Kamnik.

Epidemija je pustila globoke zareze povsod, še posebej v kulturni industriji. Glasbeniki so bili med prvimi, ki niso mogli opravljati svojega poslanstva. Kako doživljate posledice epidemije? Je zmotno mišljenje, da smo se vrnili v stalne tirnice?

Razmere so zelo posegle v kulturo, še posebej v glasbo. Dve leti koncertov skoraj ni bilo, tisti redki izvedeni pa so bili zaradi zakritih obrazov precej drugačni. Kot glasbenica moram doživeti pretok energije med publiko in odrom. Rada vidim izraze ljudi, zato je bilo v teh razmerah težko nastopati. Kljub vnovični sprostitvi ukrepov opažam, da so se ljudje v tem času skoraj odvadili obiskovanja koncertov, zato imam včasih občutek, da vse začenjamo znova. Še toliko bolj, če pomislim na prejšnja leta s polnimi in razprodanimi koncertnimi prizorišči. Sprašujem se, kdaj bomo spet prišli do te točke.

Katere instrumente še obvladate oziroma bi si jih želeli priučiti?

Težko bi govorila o suverenosti izvajanja, a poleg kitare in klavirja igram še ukulele in ustno harmoniko, ki pričara kantavtorski prizvok pri izvajanju angleških skladb. Moja velika želja iz otroštva je igranje bobnov. Zaenkrat mi jih še ni uspelo umestiti v svoj urnik, vendar ostajajo v mojih mislih in upam, da bom kmalu našla dovolj časa.