"Včasih se je jasno vedelo, kaj se sme in kaj ne, odstopanj ni bilo, saj so sankcije praktično sledile že, če je nekdo samo pomislil, da bi storil nekaj proti pravilom. Zdaj pa vse pogosteje niti kriminalcem več ne moremo očitati kriminala, če se pa ta dogaja celo v organih, ki bi morali kriminal preganjati. Ob tej pasivnosti občudujem mlade oziroma se čudim, da jih iz države ne pobegne še več," pravi upokojena pravnica po poklicu.
Delno se gre s tem vendarle strinjati. Čeprav me osebno bolj kot ta pasivnost čudi brezkompromisno sprejemanje trenutnega stanja v državi med mojimi sovrstniki. Do pred kratkim sem bila, verjeli ali ne, celo ena redkih z redno zaposlitvijo oziroma nasploh s službo med sošolci s fakultete. Nikakor jim sicer ne morem očitati, da službe niso iskali, zagotovo pa vem, da se jih večina za službo ni borila dovolj.
Že popolnoma izrabljeni izgovori, kot denimo "nimam pravih povezav," ali pa "meni moji starši ne morejo pomagati do službe, nikogar z vlade ne poznajo," po mojem v današnjih časih sploh ne bi smeli niti priti v poštev. Večina od teh brezposelnih namreč ni čisto nič manj izobražena, razgledana ali sposobna od tistih, ki jih denimo zaradi "prave" politične usmerjenosti ali dolgoletnih prijateljskih, sorodstvenih vezi, skoraj na silo na pomembna delovna mesta imenujejo na sejah vlade.
Glede na to, da sem z njimi študirala, mi je jasno, kaj zmorejo in tudi česa ne. In glede na to, da imam zaradi dela, ki ga opravljam, vendarle ob tem možnost opazovati tudi sposobnosti, dosežke in celo značajske značilnosti mnogih, ki so do dobro plačanih služb prišli na dvomljiv, skoraj koruptiven način, pa se vedno pogosteje samo še zgrozim. Ali dejansko izobražene in delovno sposobne, a brez pravih povezav, izpodrivajo "komolčarji" s pravimi povezavami, ki so za dober zaslužek pripravljeni iti skoraj preko trupel?
Ta trenutek lahko naštejem štiri mlade pravnike, ki zaradi lastnega interesa in nenehnega izobraževanja ne spregledajo praktično niti najmanjše spremembe zakonodaje in bi zaradi svojega znanja nemudoma lahko prevzeli službo na tožilstvu ali sodišču. A so vsi štirje so trenutno brez službe. Namesto tega vsak teden dobijo vsaj eno zavrnjeno prošnjo za delo. Še z vsako zavrnitvijo doslej so se brez pomisleka sprijaznili. Niso komolčarji in to jih očitno tepe. Takšnim ljudem tako tudi na kraj pameti ne bi padlo, da bi se denimo določene službe, položaja oklepali za vsako ceno, potem ko bi jih odpustili. Nikakor se ne bi pritoževali, tožili in spet v nedogled pritoževali. Ampak bi službo brez boja prepustili nekomu drugemu. Spet žal, verjetno nekomu s pravimi povezavami. Očitno mora v tej državi res nekdo poskrbeti tudi zato, da imajo tožilci, kriminalisti vedno nekaj dela. Pa sploh ni važno, če morajo "samo" čistiti korupcijo v lastnih vrstah.