“Školjčišča so zaprta že osmi mesec, medtem pa nismo prodali niti enega kilograma školjk. To je za nas zelo velika škoda,” pravi Irena Fonda, direktorica ribogojnice Fonda iz Seče. Veterinarski inšpektor Robert Obal je namreč zaradi prisotnosti lipofilnega toksina, ki povzroča predvsem prebavne motnje, prodajo školjk v Seči prepovedal že sredi julija, avgusta pa tudi v Strunjanu in na Debelem rtiču.

Zadnji vzorec je vzel pred dobrim tednom; vzorci vseh treh školjčišč so znova pokazali veliko prisotnost toksina. Gre sicer za vsakoletni naravni proces, v katerem se v večjem številu razmnožijo planktonske alge, ki vsebujejo toksine, školjke pa se z algami prehranjujejo. “Zaradi toksinov školjčišča vsako leto zapremo za dva tedna ali en mesec. Tako dolgo pa so bila nazadnje zaprta pred 20 leti,” se spominja Obal.

Na leto 800 ton
V ribogojnici Fonda, kjer se ukvarjajo predvsem z ribami, školjke predstavljajo petnajstino dohodka. Za preostale, ki se ukvarjajo samo s školjkami, pa težave s prodajo pomenijo stoodstotni izpad dohodka.

“Ljudje so zdaj nekoliko prestrašeni zaradi toksinov, upam pa, da se nam bo s kakšnimi akcijami uspelo promovirati in bomo pokazali, da so slovenske klapavice kakovostne,” razlaga Fondova in dodaja, da so slovenske klapavice nekoliko manjše kot denimo španske ali nekatere italijanske, a boljšega okusa. Slovenija ima več kot 30-letno tradicijo školjkarjenja, na leto pa se pridela okoli 800 ton klapavic. Maloprodajna cena je od dva do pet evrov za kilogram.