Po spremembah zakonodaje glede dodelitve varstvenega dodatka se je število prejemnikov skokovito povečalo. "Po 1. januarju 2017 je skladno z napovedmi, začelo naraščati število vlog in prejemnikov varstvenega dodatka, tako smo do meseca julija 2017 zabeležili povečanje števila prejemnikov varstvenega dodatka za 4.293," so nam pojasnili na ministrstvu za delo, kjer so pred uveljavitvijo sprememb 1. februarja napovedovali do pet tisoč dodatnih prejemnikov.

Zaradi slovenske velike navezanosti na nepremičnine se je po navedbah ministrice za delo Anje Kopač Mrak pred spremembo zakonodaje socialni pomoči ali socialnovarstvenemu dodatku odreklo kar trinajst tisoč posameznikov, ker niso želeli, da bi država na nepremičnine vpisala plombo oziroma omejitev o dedovanju. Tako je po petih letih ministrica predlagala, da se vse zaznambe izbrišejo in ukine vračilo pomoči pri tistih posameznikih, ki imajo v lasti hišo ali stanovanje, vredno manj kot 120 tisoč evrov.

Ali se se je postavljena vrednost v praksi izkazala kot primerna? "Vsekakor bomo spremljali trend vlog in prejemnikov varstvenega dodatka, ter na podlagi analiz in dejanskega stanja prilagajali mejne vrednosti nepremičnin."

Dolg do presečnega datuma je prejemnikom pomoči sicer ostal. Pogoj pa še naprej ostaja, da prejemniki pomoči v nepremičnini tudi živijo, pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka pa še vedno tudi preverja, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati na primer polnoletnih otrok. "Ljudje so prva sporočili ministrstva in medijev razumeli drugače. Premalo se je poudarjalo, da pravica do preživljanja otrok ostaja," je pojasnila Maja Hribar s CSD Grosuplje in dodala, da se je zato nanje na ta račun zgrnilo veliko jeze. Na ta račun pa so morali izdati tudi kar nekaj zavrnilnih odločb.

Otroci, ki so sami prejemniki socialne pomoči ali za katere starši niso skrbeli oziroma je bilo nasilje v družini, niso dolžni preživljati svojih staršev.