Slovenski škofje v pismu, sicer namenjenem vprašanju denacionalizacijskih postopkov, pišejo tudi finančnem zlomu mariborske nadškofije, za katerega krivijo banke. Pismo je sicer odziv na predlog poslancev in poslank s prvopodpisano Alenko Bratušek, po katerem bi se pri poplačilu terjatev, ki jih ima Katoliška cerkev do države zaradi prepočasnih postopkov denacionalizacije, upoštevala škoda, ki so jo bankam povzročila podjetja v lasti cerkve. 

"Na Slovenski škofovski konferenci ocenjujemo informacije predlagateljev, da naj bi podjetja v lasti sestavnih delov Katoliške cerkve povzročila škodo državnim bankam v višini pol milijarde evrov, kot neresnične," so zapisali v škofovskem pismu, pod katerim je podpisan Tadej Strehovec, generalni tajnik ŠŠK. 

Zavrnile so program prestrukturiranja

Foto: Žurnal24 Mariborska nadškofija s svojim premoženjem ni najbolje upravljala. (Foto: Medias Poudarjajo, da so dejstva popolnoma drugačna. "V zadevi holdingov Zvon 1 in Zvon 2 je bil eden od večjih lastnikov družba Gospodarstvo Rast, d. o. o., v večinski lasti Nadškofije Maribor," pišejo v pismu. "Po nam dostopnih informacijah sta leta 2010 dve državni banki upnici (NLB in Abanka) zaradi političnih razlogov odklonili program prestrukturiranja dolgov Zvon 1 in Zvon 2, čeprav so se z njim strinjale vse ostale zasebne banke upnice. Zaradi nesodelovanja omenjenih bank sta bila Zvon 1 in Zvon 2 prisiljena začeti stečaj navkljub dejstvu, da sta imela na dan 31. 3. 2010 po cenitvi mednarodnega svetovalnega podjetja KPMG za 477 milijonov evrov premoženja in naložb."

V pismu navajajo, da je bila po podatkih iz revidiranih računovodskih izkazov obeh holdingov Zvon 1 in Zvon 2 na dan 31. 12. 2010 vrednost vseh dolgov 423,3 milijonov eur. "To pomeni, da so premoženje in naložbe Zvona 1 in Zvona 2 za 53,7 milijonov eur presegali njune dolgove," poudarjajo. "Državna NLB je zato najela mednarodno svetovalno podjetje ATKEARNEY, ki je ugotovilo, da je bilo premoženja v obeh Zvonovih več kot dolgov in predlagalo načrt prodaje naložb, po katerem bi Zvon 1 in Zvon 2 do leta 2015 bankam odplačala 371 milijonov eur dolga; od tega 183,1 milijonov eur že do konca leta 2011."

Politična odločitev

S tem načrtom so se po trditvah SŠK sprva strinjale vse banke, nato pa sta nasprotovali samo dve banki: državni banki NLB in Abanka. "Obe sta v zadnjem trenutku, najverjetneje zaradi političnih razlogov, odstopili od podpisa sporazuma," navajajo v pismu. "Tako so januarja 2011 sledili insolvenčni postopki, zaradi katerih je bila finančno najbolj oškodovana Nadškofija Maribor. Ob tem poudarjamo tudi, da so državne banke podprle finančno prestrukturiranje Istrabenza, v primeru Zvonov pa so ga zavrnile."

Foto: neznan razno 16.10.13. Helios stavba, foto: neznan V pismu poudarjajo, a je predlog popolnoma nesprejemljiv, ker gre pri Zvonu 1 in Zvonu 2 za povsem ločena in avtonomna pravna subjekta, ki nimata nobene pravne povezave z versko skupnostjo Katoliško Cerkvijo. 

Odbor je predlog zavrnil

Odbor za pravosodje je temu pritrdil in predloga priporočila poslanske skupine nepovezanih poslancev ni podprl. "Cerkev in njene pravne osebe so samostojni pravni subjekti," je na odboru poudaril državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare. "Obravnavati jih drugače kot druge pravne subjekte v istem pravnem okolju, je v pravni državi nesprejemljivo, če za to ni izrecne podlage v zakonu."

Škofje za bančno luknjo krivijo premalo zavarovane kredite državnih bank. "V primerih Zvon 1 in Zvon 2 pa je bilo v stečajnem postopku za 477 milijonov eur premoženja in naložb prodanega oziroma se ta še prodaja," navajajo v SŠK. "Ob tem poudarjamo, da sta imela Zvon 1 in Zvon 2 ob stečaju v lasti podjetja, kot so Helios Domžale, Iskra Avtoelektrika, Gea Slovenska Bistrica, T-2, Cinkarna Celje, Cetis Graf, Mladinska knjiga Založba, Alpetour, ZVD Zavod za varstvo pri delu, Steklarna Rogaška, Krekov DZU, RRC, Terme Dobrna, Terme Olimia."

Helios je bil prodan za 572 milijonov

Za ilustracijo navajajo samo primer Heliosa Domžale, ki je bil v 38.30 odstotni lasti Zvona 1, ki je bil prodan avstrijskemu holdingu Ring International za zgolj 140 milijonov eur. "Konec leta 2016 je bil prodan japonskemu podjetju za 572 milijonov eur, kar je za več kot polovico vsega dolga obeh Zvonov," poudarjajo pri SŠK. "Takšnih in podobnih primerov je veliko in vprašanje je, zakaj predlagatelj še vedno širi neresnice in zavaja javnost s trditvijo, da državne banke upnice Zvonov niso bile poplačane s prodajo podjetij, ki sta jih imela v lasti."

Na SŠK zato menijo, da so bile državne banke iz naslova Zvon 1 in Zvon 2 poplačane oziroma bodo poplačane in da Katoliška cerkev ni odgovorna za državno sanacijo izgub bank v državni lasti. Nasprotni, prepričani so, da je pri poslovanju holdingov Zvon 1 in Zvon 2 prišlo do oškodovanja Nadškofije Maribor in da je celotna Katoliška cerkev v Sloveniji utrpela veliko finančno in moralno škodo.

dezurni@zurnal24.si