“Imamo občutek, da gre v lonec vse, kar dobijo, najverjetneje hrana tik pred potekom roka. Pa nismo izbirčni in tudi zavedamo se, da nam kuhajo zastonj,” nas je opozoril eden od nekdanjih delavcev Vegrada, ki biva in se prehranjuje v samskem domu, kjer naj bi bila hrana vse prej kot okusna.

Za boljšo hrano
S pritožbami čez hrano so seznanjeni tudi na Mestni občini Velenje. Z javno kuhinjo do novega leta upravlja Humanitarno društvo Mali princ, ki je v najem vzelo celoten samski dom. “Po novem letu bomo prek razpisa iskali novega ponudnika,” nam je povedala Nevenka Lempl, koordinatorka Šaleškega odbora za pomoč občanom, ki jo je ganila tudi gesta župnije Sv. Duh pri Škofji Loki. “Od njih smo dobili 2.700 evrov, sto kilogramov krompirja in nekaj zelja, rekoč, da bodo nekdanji Vegradovi delavci v teh dneh kaj boljšega jedli. Tega denarja nisem dala iz rok in sem sama nakupila hrano, da bodo lahko z računa razbrali, kaj smo kupili in kaj bo zato v prihodnjih dneh na jedilniku,” je povedala Lemplova.

Sledljivost zagotovljena
Ali drži, da se pri njih prehranjuje le 50 od 234 nekdanjih Vegradovih delavcev, smo vprašali generalnega sekretarja Humanitarnega društva Mali princ Igorja Kristla. “Tisti, ki delajo na črno, jedo drugje, v domu tudi ni tistih, ki v Bosni čakajo, da bodo upravičeni do denarnega nadomestila iz zavoda za zaposlovanje, kakih 50 do 90 pa je v domu in ti tudi jedo,” je dejal.

Po njegovem je hrana raznovrstna. “Le pet ali šest se jih je v anketi izreklo, da jim hrana ni všeč, kar je normalno, saj se tudi okus golaža razlikuje od ene do druge gostilne,” je povedal Kristl. Na vprašanje, kje kupujejo hrano, pa je odgovoril: “Pogodbe imamo sklenjene z vsemi večjimi trgovci, ki nam dobavljajo hrano, ki je 14 dni do tri tedne pred potekom roka. Nekaj je tudi donacij, a sledljivost hrane je zagotovljena.”