“Če boste imeli premalo odpadkov, boste imeli previsoko ceno, zato preglejte, ali je zmogljivost mehansko-biološke obdelave odpadkov (MBO) prava, ali pa razširite prispevno območje zbiranja odpadkov,” je na okrogli mizi Dolenjskega lista na temo ločevanja odpadkov mestni občini predlagala Barbara Avčin Tržan, direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor.
Spet popravljanje vloge
Nedavno oddano vlogo za sofinanciranje 32 milijonov evrov vrednega Ceroda II oziroma obrata za MBO, ki jo sicer oddajajo in dopolnjujejo že dobro desetletje, bo tako očitno treba znova prevetriti, saj je vprašanje, ali je ekonomsko upravičena. Zmogljivost MBO je namreč 50 tisoč ton odpadkov na leto, kolikor jih približno občine ustanoviteljice Ceroda pridelajo zdaj, ko še zdaleč ne dosegajo vsaj 50-odstotnega ločevanja odpadkov na izvoru, ki bo v prihodnosti nujno.
Turk: MBO upravičena
Po mnenju Alojza Turka, direktorja Ceroda, je naložba v MBO smiselna, saj zdaj odlagališča polnimo z nepredelanimi odpadki. Na vprašanje, ali je obrat prevelik, pa odgovarja, da bo treba na vhod MBO pripeljati tolikšne količine mešanih komunalnih odpadkov, da bo na koncu obratovala ekonomsko upravičeno, ne glede na to, da bo teh odpadkov na enakem območju zaradi ločevanja manj. “To pomeni, da bo verjetno treba povečati prispevno območje, ki bo pridelalo tolikšno količino odpadkov. Če tega ne bomo storili, bomo morali povečati ceno na predelano enoto. O tem se bodo morali odločati župani oziroma občinski sveti,” je pojasnil.
Širiti ali dražiti
Cerod. Ker bo zaradi
ločevanja smeti manj, jih bo MBO potrebovala od drugod ali pa bo cena višja.