Ljubljana. Ministrica za kulturo Majda Širca, ki je avgusta 2009 izdala kulturnovarstveno soglasje za rušenje Kolizeja, si ne bo premislila, čeprav je ljubljanska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) v petek na podlagi mnenja mednarodne komisije predlagala, naj se Kolizej razglasi za spomenik državnega pomena.

“Ministrica se je, preden je izdala kulturnovarstveno soglasje, več mesecev posvetovala z arhitekti in različnimi strokami, se spoprijemala z izsledki statikov, gradbenikov, protipožarnih in drugih ugotovitev, ki so potrjevale dotrajanost in nevarnost spomenika. Soglasje je pravnomočno,” pravijo na ministrstvu za kulturo. Le z umikom soglasja bi se verjetno lahko ustavilo rušenje, saj na ZVKDS pojasnjujejo, da “tudi če bi bil Kolizej razglašen za spomenik državnega pomena, ostaja odločba o rušitvi v veljavi".

Do konca proti rušenju
Odločbo o rušenju je ljubljanska upravna enota (UE) izdala 22. aprila, nato pa zavrnila tudi vse pritožbe zoper odločbo. Dve novi je v petek prejelo ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki kot drugostopenjski organ ne bo razsojalo o vsebini pritožb, ampak bo le pregledalo, ali je prišlo do procesnih napak. Za to ima na voljo dva meseca. "Če drugostopenjski organ zavrne pritožbo, gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno, saj obstaja še možnost sodnega varstva," pravijo na MOP.

Da bodo uporabili vsa pravna sredstva, je včeraj napovedal Leo Šešerko, vodja Civilne iniciative za Kolizej, ki je novembra zahtevala, naj bo razglašen za spomenik državnega pomena. Šešerka je tudi razveselila novica o odločitvi komisije: “Zdaj ga ne bodo mogli porušiti. Že v pritožbi smo navedli, da je bilo gradbeno dovoljenje za rušenje izdano brez strokovnega mnenja. Zdaj to mnenje obstaja in celo pravi, da je treba Kolizej trajno zaščititi.”

Vstopa jim niso dovolili
Mednarodna komisija je zaščito predlagala, čeprav si je objekt ogledala le od zunaj, saj ji Kranjska investicijska družba (Kid) Jožeta Anderliča, ki ima v lasti Kolizej, ni dovolila ogleda notranjosti. V svojem mnenju je med drugim zapisala: “Kolizej je edini še ohranjen primer monumentalne večnamenske zgradbe za različne dejavnosti, od stanovanjske do kulturne, razvedrilne in rekreativne, s sredine 19. stoletja v prostoru nekdanje Avstro-Ogrske."