Država bo za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa koristila tudi evropski mehanizem Sure, je na današnji tiskovni konferenci vlade dejal minister za finance Andrej Šircelj.

Vlada je sicer danes že obravnavala tretji protikorona paket, težak približno milijardo evrov, ki med drugim zagotavlja določeno fleksibilnost pri načrtovanju poslovnih procesov, oz. drugače povedano: tistim, ki ne bodo delali polnega delovnega časa, bo preostanek do tega krila država. Za delavca naj se torej nič ne bi spremenilo, razen tega, da bo delal manj. 

Na posebni transakcijski račun, ki ga je vlada odprla za zbiranje sredstev za boj proti posledicam epidemije, se je do vključno včeraj nateklo 583.710 evrov. Po številu prevladujejo nakazila fizičnih osebe, doslej najvišji enkratni znesek je bil nakazan v višini 400 tisoč evrov s strani podjetja. Katerega, vladni govorec Jelko Kacin ni razkril. Do zdaj vlada teh sredstev še ni začela porabljati, bo pa morala biti njihova poraba namenska.

Sklad sure je na evropski ravni vreden približno 100 milijard evrov. "Kar je dobro, je to, da bo Evropska komisija ob zadolževanju dobila več bonitet, zato pričakujemo, da bo obrestna mera nizka, vsaj v primerjavi z ostalimi obrestnimi merami na trgu," je pojasnil Šircelj.

Možnosti za financiranje je več

A četudi to za Slovenijo pomeni ugodno zadolžitev, je minister vseeno poudaril, da gre za povratna sredstva, ki jih bo prej ali slej treba vrniti. Evropska komisija denarja še ni dokončno razdelila, Šircelj ocenjuje, da bi Slovenija iz tega mehanizma lahko dobila okrog 900 milijonov evrov, ki bi jih odplačevali cca. 10 let. 

Slovenija bi lahko skrajšanje delovnega časa financirala tudi iz drugih virov, recimo iz tekoče finančne perspektive, ki se konča konec leta, možnost pa predstavljata še socialni sklad in ESM sklad. V slednjem je prav tako že določen delež, ki ga lahko dobi Slovenija, in sicer 2 odstotka BDP, kar prav tako nanese približno 900 milijonov evrov.

Ni še nujno, da bo prišlo do rezov v proračun

"Želimo si, da bi slovensko gospodarstvo zdaj delovalo v krivulji črke V, torej da bi po hitrem padcu sledil hiter vzpon. Nekatere analize in napovedi kažejo, da naj bi se naše gospodarstvo pobralo že v naslednjem letu," je poudaril Šircelj.

Dejal je, da bo država razdelila za približno 365 milijonov evrov vavčerjev za turizem, zato lahko računamo na multiplikativne učinke, ki se bodo kazali tudi na drugih področjih.

Je pa minister povedal še, da bo vlada že v tem mesecu začela pripravljati rebalans proračuna - na vprašanje, kje bodo rezi, pa je odgovoril, da še ne ve, če sploh bodo potrebni. 

dezurni@zurnal24.si