Poslanka stranke Zares Majda Širca je po nedavni smrtni obsodbi nekega študenta v Afganistanu od ministra za obrambo Karla Erjavca zahtevala preklic nove napotitve 66 pripadnikov Slovenske vojske v Afganistan in protestni odpoklic slovenskih vojakov, ki že delujejo v tej državi.

Poleg tega je ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla pozvala, naj od afganistanskega predsednika Hamida Karzaja zahteva, da se smrtna obsodba študenta novinarstva Sajeda Perveza Kambakša ne izvrši, ter mu pojasni razloge za odločitev o umiku pripadnikov SV iz Afganistana.

Kritičen do diskriminacije žensk
Omenjenega študenta so v mestu Mazar i Šarif na severu Afganistana obsodili na smrt, ker naj bi na univerzi delil poročilo islamskega portala Farsi, ki kritično obravnava diskriminacijo žensk. Po mnenju sodnikov naj bi bilo besedilo žaljivo do islama.

Obsodba, pri kateri bo imel zadnjo besedo afganistanski predsednik Karzaj, predstavlja po poslankinem mnenju neposredno kršitev 3. člena mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je leta 1966 sprejela Generalna skupščina ZN. Poslanka je ob tem spomnila, da je država Afganistan od leta 1983 pogodbenica mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, hkrati pa pri stabilizaciji te države sodelujejo sile Nata, katerih del je tudi Slovenija.

Kot demokratična država, ki se zavzema za vladavino prava, kakršno ne pozna smrtne kazni, in ki je članica Sveta ZN za človekove pravice ter predseduje Evropski uniji, mora Slovenija po mnenju poslanske skupine Zares takoj storiti odločne korake, s katerimi bo pokazala odločno nestrinjanje s tako očitnim kršenjem državljanskih in političnih pravic, ne glede na to, v kateri regiji ali predelu sveta se to dogaja, je zapisala Širca.

Slovenija ne more in ne sme sodelovati v državah, kjer se grobo kršijo človekove pravice, saj s tem legitimira režim, ki takšne sodbe dopušča, je prepričana poslanka, ki ministra Erjavca tudi poziva, naj na neformalnem srečanju zveze Nato, ki se danes začenja v Litvi, pojasni, da Slovenija "v misijah, ki potekajo pod okriljem Nata in naj bi bile 'mirovne', ne želi sodelovati, če s tem posredno podpirajo režime, ki tako očitno kršijo človekove pravice".