"Plačani 30-minutni odmor mora ostati. Izgovor, da bo odmor še naprej, a ne bo plačan – točno vemo, kam pelje," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Delodajalci so po njegovih besedah že izračunali, da bi z ukinitvijo plačanega 30-minutnega odmora privarčevali okoli 800 milijonov evrov. "Delavce in delavke jemljejo kot čisti strošek," opozarja Semolič.

Predlog, da se odmor za malico izvzame iz delovnega časa, je del izhodišč za prenovo zakona o delovnih razmerjih, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo. Predloga zakona, ki ga trenutno usklajuje koalicija, javno še ne razkrivajo, ga bo pa predvidoma 7. septembra obravnaval Ekonomsko-socialni svet (ESS).

V ZSSS nasprotujejo tudi predlagani ukinitvi dodatka na delovno dobo, saj da bi to pri nekaterih pomenilo tudi za 15 do 20 odstotkov nižje plače. "To je točka, kjer morajo nosilci teh idej razumeti – odgovorili bomo z vsemi sredstvi, da se to ne zgodi," poudarja Semolič.

Nekaj sprememb je po mnenju sindikatov dobrih

V ZSSS se sicer zavzemajo za nekatere spremembe delovne zakonodaje. Tako je po Semoličevih besedah treba odpraviti anomalije in urediti negotove oblike dela, urediti področje agencijskih delavcev. So tudi za večjo prožnost, ki bi omogočila lažje prilagajanje pri potrebah po delavcih v časih, ko je dela manj, in sicer menijo, da bi morala takrat vstopiti država prek zavoda za zaposlovanje.

Strinjajo je tudi s spremembami pri postopkih prekinitve razmerij, če so ti zapleteni in dolgotrajni, mora pa biti zaščiten postopek, v katerem se ugotavlja materialna resnica, pravi Semolič.

Dobra se jim zdi sprememba, da bi bila plačilna lista izvršilni naslov v primeru, ko delavec ne bi dobil plače, tako da mu ne bi bilo treba na sodišču tega dokazovati. Predlog zakona naj bi predvideval, da bi lahko delavec izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec dvakrat zapored ali v obdobju šestih mesecev v dogovorjenem roku ne bi izplačal plače in/ali prispevkov za socialno varnost.

Ob vseh predvidenih spremembah pa je najpomembnejše to, pravijo v ZSSS, da se zagotovi delovanje pravne države. "Vsi ti pogoji in vse, kar bomo še napisali, bo megla, če se ne bomo lotili glavnega vzroka problemov, ki je v nedelovanju pravne države," meni Semolič.