"Nekih posebnih preskokov tudi danes ni bilo narejenih," je potek današnjega kroga pogajanj komentiral vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

"Absolutno" pa so po Štrukljevih besedah sindikati zavrnili predlog znižanja dodatka za delovno dobo z 0,33 na 0,25 odstotka in zlasti navezavo na sprostitev napredovanj.

"Vztrajamo torej pri napredovanjih, kar bo zagotovilo nekaj nujno potrebnega kisika mladim, a ne tako, da bi se prenašala sredstva od dela, ki bi ga morali potem nadomestiti z zviševanjem plač. Edina logika znižanja dodatka za delovno dobo bi namreč bila, da moramo potem plače v vsej državi preurediti, ker tega ni mogoče kar poslati v izgubo. To je bilo nekoliko preveč naivno z vladne strani," je dodal Štrukelj.

Prav tako so sindikati kategorično zavrnili predlog znižanja povračila stroškov za prehrano s 3,64 na tri evre, pa tudi predlog glede ukinitve dodatka za stalnost. Vlada bi ukinila dodatek za stalnost, a bi določenim javnim uslužbencem osnovno plačo zvišala za en plačni razred - med drugim občinskim redarjem, ki sicer zdaj tega dodatka ne prejemajo.

Vlada si sicer želi tudi spremeniti sistem povračila potnih stroškov, kjer bi upoštevali le kilometrino na podlagi oddaljenosti od delovnega mesta. Tudi ta predlog so sindikati zavrnili, bodo pa pripravili svojega, je napovedal Štrukelj.

Poleg tega vladna stran predlaga selektivno zmanjšanje tedenske delovne obveznosti. Ta predlog so sindikati "v principu" sprejeli, je dejal Štrukelj. Če bi namreč obstajala svobodna volja, bi tak predlog po njegovem mnenju nekaterim zaposlenim lahko prišel prav. Vladna stran predlaga selektivno zmanjšanje tedenske delovne obveznosti. Če torej delavec, ki sicer dela 40 ur na teden, želi delati 36 ur na teden, se lahko sam tako odloči in z delodajalcem sklene tak dogovor, je pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Pogajanja bodo nadaljevali  čez teden dni. Do takrat bo minister za javno upravo in glavni vladni pogajalec Boris Koprivnikar vladni ekipi pojasnil odziv sindikatov na najnovejše predloge, nato bodo sprejeli nadaljnje odločitve.

"Očitno je bilo na vladni strani določeno razočaranje s sindikalnim predlogom, čeprav ne razumem zakaj, ker smo ostali v okviru napovedanega. Sem pa razumel, da bo minister v širšem krogu preverjal, kako se pogajati naprej oziroma kakšen bi lahko še bil približevalni predlog vlade," je še pojasnil Štrukelj.

V zameno za predlagane ukrepe sprostitev napredovanj

Vlada vztraja  pri znižanju števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni, a ne pri tistih proračunskih uporabnikih, ki zmanjšajo obseg oddaje del zunanjim izvajalcem.

Če bi sindikati pristali na vladne predloge, bi vlada delno sprostila napredovanja v plačne razrede, in sicer tako, da lahko za en plačni razred napredujejo tisti, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje in so uvrščeni v izhodiščni razred ali največ dva višje. Dovolila bi tudi sprostitev napredovanj v nazive, ampak zaposleni višje plače še leto dni ne bi dobili.

Namesto 127 milijonov bi privarčevali le 80 milijonov

V primerjavi s prvotnim predlogom dodatnih ukrepov so pri novem "kar občutno spustili", pravi Koprivnikar, saj so iz 127 milijonov evrov prihranka zdaj pristali na okoli 80 milijonih evrov. Pri tem pa po ministrovih besedah ne morejo točno oceniti, koliko bi prinesel ukrep možnosti skrajšanja delovnega časa.

"Smo pa precej znižali svoja pričakovanja in se zavedamo, da glede na sprejeti proračun moramo vsak milijon, ki ga popustimo na plačni strani, dobiti nekje drugje," je pred pogajanji dejal  Koprivnikar, ki se  tudi ni mogel izogniti pojasnjevanju nedavnih izjav glede nedržavotvornosti sindikatov.  Sindikati so ga pozvali k opravičilu in minister je danes pojasnil, da se je opravičil, če je koga užalil. A hkrati je, kot je poudaril, odločno zahteval, da enak odnos kot ga sindikalna stran zahteva od vlade, tudi vlada zahteva od njih.

"To točko opravičevanja smo zaključili z dogovorom, da bomo pogajanja gradili na medsebojnem spoštovanju," je še dejal minister.