Predstavniki delojemalcev so sicer poudarjali, da se s predlogom Slovenija oddaljuje od načela solidarnosti in da se premalo upoštevajo pogoji dela.

Osebne račune, na katerih se bodo evidentirali prispevki zavarovancev, pozdravljajo, a hkrati opozarjajo, da če delodajalci ne bodo sankcionirani zaradi neplačevanja prispevkov, bo to po besedah Slavka Pungeršiča iz Sindikata Solidarnost glas vpijočega v puščavi.

Kaj prinaša predlog pokojninske reforme?

Polna upokojitvena starost naj bi se za moške in ženske izenačila in zvišala na 65 let, minimalno pa na 60 let. Bonusi in malusi se povečujejo na 0,3 odstotka na mesec, vsako nadaljnje leto po dopolnjeni delovni dobi pa bi državljanom prineslo dva odstotka višjo pokojnino.

Sindikati so se zavzeli tudi za krepitev prvega pokojninskega stebra, v nasprotju z delodajalci bi dali večjo moč plačevanju v kapitalske sklade. Sicer pa delodajalci večjih pripomb na izhodišča niso imeli, so se pa tako eni kot drugi strinjali, da bi morala država hkrati z modernizacijo pokojninskega sistema uskladiti še delovno-pravno pravo in socialno zakonodajo.

Precej kritik pa je iz obeh strani na vlado letelo tudi zato, ker ta ni predložila predračunov, ki bi pokazali, kaj bi spremembe pokojninskega sistema pomenile za posamezne generacije zavarovancev.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je na koncu ocenil, da ne bo potrebna nobena stavka, "zato imamo socialni dialog". Po njegovih besedah jih čakajo vsaj trije meseci intenzivnega dela.