Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sindikatom danes predlagala, da bi odpravljanje plačnih nesorazmerij v javnem sektorju in prehod na nov plačni sistem začeli leto pozneje, kot so načrtovali doslej, torej s 1. januarjem 2025 in ne 2024. Razlog pa je sanacija države po uničujočih poplavah.

"Verjamem, da je nastopil trenutek, ko mora imeti sanacija države prednost tudi pred odpravo nesorazmerij v plačah v javnem sektorju," je v izjavi za medije po današnjih pogajanjih s sindikati javnega sektorja poudarila ministrica. Dodala je, da verjame, da enako razmišljajo tudi sindikati in javni uslužbenci. Stiske posameznikov, ki so bili prizadeti v ujmah, so namreč enormne. Sanacija pa je v tem trenutku prva naloga, s katero se mora država soočiti.

Pravična porazdelitev bremen

Kot je povedal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, jim bo vladna stran do konca tedna posredovala pisni predlog, na podlagi katerega bodo opravili razpravo. V sindikatih pa pričakujejo, da bo iz nje razvidno tudi, kako bodo tudi drugi deležniki v družbi prispevali k odpravi posledic katastrofalne ujme, ki smo ji bili priča v začetku avgusta.

"Jasno je, da med članstvom ni posameznika, ki ne bi razumel, v kakšni situaciji so se država, državljanke in državljani, znašli," je dejal vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Pričakujejo pa, da bodo bremena med vsemi porazdeljena enakopravno in tudi pravično. "Ne bo dovolj, da bomo zgolj na deklarativni ravni rekli, da morajo vsi nekaj prispevati, to bo treba videti in občutiti tudi v dejanjih," je dejal.

Po njegovih besedah so kot enega od možnih ukrepov že predlagali, "da se ekstremni dobički, ki jih imajo v Sloveniji banke v prvi polovici leta" dodatno obdavčijo. Izpostavil pa je tudi vprašanje dražitve storitev in produktov, do katere bi lahko prišlo v sedanji situaciji in katere največje žrtve bi bili tisti z najnižjimi plačami v javnem in v zasebnem sektorju. Ključno pa bo po Štrukljevih besedah tudi, da znotraj javnega sektorja ne bo nikakršnih izjem in da ne bo nobena od skupin deležna privilegijev.

Ministrica: Pomagati bodo morali vsi

Ministrica je poudarila, da glede na obseg škode po ujmah ne bo šlo drugače, kot da vsi deležniki v družbi prispevajo pri odpravljanju posledic, tako z vidika prizadetih območij, kot tudi prizadetih posameznikov. Po njenih besedah iščejo zakonite rešitve, ki bodo zdržale tudi presojo sodišč. Kar zadeva na primer obdavčitev dobičkov bank, nas zavezujejo tudi pravila Evropske centralne banke, je opozorila.

Na vprašanje, kaj predlog pomeni za tožilce, sodnike, zdravnike, pa je odgovorila, da je danes govorila o javnem sektorju. "Za vse, ki smo deležniki javnega sektorja, mora veljati enako," je pojasnila.

Ob tem je poudarila, da vlada želi nadaljevati pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi plačnega sistema. Zavedajo se nakopičenih težav in še vedno je po njenih besedah cilj pogajanja končati do sredine oktobra.

V dosedanjih pogajanjih so se sicer sporazumeli, da gre pri odpravi plačnih nesorazmerij in prevedbi na novo plačno lestvico za procesa, ki ju je treba izvesti v enem koraku. Po kakšni dinamiki in na kakšen način naj bi to potekalo, pa še niso dorekli. Načrtovano je bilo zgolj, da bodo z implementacijo začeli s 1. januarjem 2024, kjer pa torej zdaj vladna stran predlaga zamik za leto dni.

Pogajanja bodo nadaljevali čez teden dni. Danes so sicer tudi nadaljevali v začetku julija prekinjeno razpravo glede prevedbe plačnih razredov iz stare na novo plačno lestvico. Model je precej kompliciran, izhaja pa iz predpostavke, da ob prehodu na novo plačno lestvico nihče ne bo na slabšem, je pojasnila ministrica.

dezurni@styria-media.si