Člani ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so danes znova sedli za skupno mizo. Med glavnimi temami je obravnava izhodišč za pokojninsko reformo. Medtem ko delodajalci opozarjajo, da je treba začeti razmišljati o zniževanju njihovih prispevnih stopenj in daljšanju delovne dobe zaposlenih, sindikalna stran poudarja ravno nasprotno.
Kot je pred današnjo sejo ESS za STA ocenil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice(OZS) Blaž Cvar, bo danes za delodajalsko stran najbolj pereča tema pokojninska reforma, kjer se bo po njegovih besedah "začela debata odvijati bolj resno".
Ob tem se je zavzel za izpolnitev izsledkov poročila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), da slovensko gospodarstvo dobro funkcionira, a da je treba začeti razmišljati o zniževanju prispevnih stopenj na plače zaposlenih v korist višjih neto plač. "OECD priporoča, da zaradi tega, ker dlje živimo, razmišljamo tudi o daljšanju delovne dobe. To je žal kruta realnost, s katero se bomo morali soočiti, ne pa ravno nasprotno, da ohranjamo delovno dobo v obstoječih letih in da samo zvišujemo prispevne stopnje," je ocenil.
Sindikati ne pristajajo na podaljšanje delovne dobe
Sindikalna stran pa si na drugi strani želi, da se zaposlenih ne bi pretirano dodatno obremenjevalo. "Zelo jasno smo že povedali, da ne pristajamo na nobeno podaljšanje delovne dobe, hkrati je pa za nas izjemno pomembno, kakšna bo realna pokojnina, ki jo bodo ljudje, ki so pošteno delali 40 let, prejemali," je za STA povedal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Ob tem je znova poudaril, da delodajalci v Sloveniji glede prispevkov že zdaj prispevajo bistveno manj, kot je to v večini evropskih držav. "Ta vrzel, ki nastaja prav zaradi tega manjšega prispevka delodajalcev, ki je nenormalen za evropske razmere, se pozna in to bo tudi ena od točk, ki jo bomo sindikati seveda poskušali kot resno odprto vprašanje odpreti," je napovedal.
Globe do 30.000 evrov
Med glavnimi temami današnjega srečanja socialnih partnerjev je tudi zaposlovanje tujih delavcev in znotraj tega področja tudi predlog interventnega zakona, s katerim želi vlada razbremeniti zaposlene na upravnih enotah.
Delodajalska stran je kritična do obveze plačevanja tečaja slovenščine za tuje delavce in visokih glob vse do 30.000 evrov, če zahtev zakona ne izpolnijo. Po Cvarjevih besedah je treba po posameznih panogah pregledati, kje je domač jezik sploh treba obvladati na ravni, ki jo želijo doseči z 80-urnim tečajem. Ob tem je izpostavil primer tujih delavcev iz Srbije in Hrvaške, ki do določene mere jezik že znajo in se ga zlahka naučijo, ob zahtevi za dodaten tečaj pa bi lahko dobili odpor do zaposlitve v Sloveniji.
Pričakujejo razbremenitve na področju dohodnine
Glede predloga zakona o čezmejnem izvajanju storitev, o katerem bo prav tako tekla razprava, pa je spomnil, da je bilo vnovično odprtje zakona tudi ena od zahtev delodajalcev, da so se vnovič vrnili v ESS. "Tukaj moramo priti do neke davčne nevtralnosti oziroma do razbremenitve, če smo že obremenili prispevke za zaposlene, ki delajo v tujini. Vsaj začasno, dokler se tudi ostale države, kot je Hrvaška, tem pogojem ne približajo", je poudaril in dodal, da konkretno pričakujejo razbremenitve na področju dohodnine.
Predsednik Konfederacije sindikatov KS 90 Damjan Volf pa je na drugi strani opozoril na previdnost pri določanju pogojev glede zaposlovanja tujcev. Ob tem je izrazil tudi pričakovanje, da se bodo dotaknili spremembe odredbe o določitvi poklicev. "Zelo jasno opažamo, da je daleč največ kršitev ravno med tujo delovno silo, ki prepogosto ne pozna slovenskega jezika, posledično ne pozna tudi delovne zakonodaje, tako da o tem pričakujemo kar zanimivo, predvsem pa burno debato," je poudaril sogovornik.
Opozarjajo na težave sindikata
Po Volfovih besedah bo sindikalna stran na seji tudi znova opozorila na težave Inšpektorata RS za delo. "Ta je vse preveč ujet v lastno birokracijo, namesto da bi bil branik delavskih pravic," je ocenil Volf, ki je tudi član Sveta inšpekcije RS.
Kot je dodal, je pri letnih poročilih o delu inšpektorata, o katerem bo govora tudi na današnji seji ESS, vsako leto ogromno napisanega o pomanjkanju inšpektorjev in povečevanju števila pravnih oseb. "Ne glede na to pa nobena vlada ne stori koraka naprej, da bi intenzivno šla v to, da bi povečala število inšpektorjev in da bi s tem postavila tisti gabarit, ki ga od vlade in predvsem tudi od inšpekcije, ki je ključna za zaščito delavskih pravic, pričakujemo že več kot desetletje," je bil kritičen.
Da inšpektorat za delo ni ustrezno kadrovsko urejen in da ne opravlja svoje naloge tako, kot bi moral, je opozoril tudi Štrukelj. "Če inšpektorat za delo ne funkcionira, to delodajalci takoj zaznajo in kršitve ter zlorabe se stopnjujejo. To ni dobro, ker navsezadnje meče slabo luč tudi na tiste delodajalce, ki so pripravljeni spoštovati zakonodajo in teh je veliko," je izpostavil.
Glede neizpolnjenih zaposlitvenih kvot inšpektorata in odhodov zaposlenih pa je dejal, da "minister za delo ne more imeti nobenega opravičila, da se to ne uredi tako, kot je treba".