Pred približno štirimi leti je delavec SCT Vitomir Milanković povsem naključno ugotovil, da je podjetje v pokojninsko blagajno zanj plačalo manj prispevkov, kot bi jih po obračunu na plačilni listi moralo.

Ko je v časopisu prebral, da lahko pogleda, ali delodajalec zanj plačuje prispevke, se je odpravil na ZPIZ, kjer pa je izvedel, da podatkov o plačilu od leta 1979 do 1995 ni, od 1995 do 2007 pa je SCT zanj prispevke sicer vplačeval, a v bistveno nižjem znesku, kot je bilo prikazano na plačilnih listah in so mu jih dejansko trgali od plače. Samo v zadnjih sedmih letih je bil tako oškodovan za dobrih 17 tisoč evrov, ocenjuje.

Od vrat do vrat
Najprej se je obrnil na hišni sindikat, kjer so ga usmerili na območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov Ljubljana (ZSSL). Tu so mu, kot trdi, sprva dejali, da je dejanje podjetja nezakonito, po štirih letih pa, da je zakonito in "da če bodo morali vsem delavcem plačati, bo firma propadla". Pravico je nato iskal pri sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti, ki je sicer prav tako del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Sekretar Oskar Komac mu je po njegovih besedah potrdil, da je ravnanje podjetja nezakonito, da pa tožba ni potrebna, ker naj bi se zadeve uredile brez sodišča. "Pustil sem jim papirje, pa spet niso naredili nič," pravi Milanković, ki se je zato iz sindikata, katerega član je bil 16 let, izpisal. "Sumim, da je nekaj v ozadju. Če je našega sindikalista postavila firma in če mi sindikat reče, da je neplačilo prispevkov zakonito, mislim, da je to povezano," še vedno sumniči.

Razhod zaradi izračunov
"Nikoli nikomur ne rečem, da je vse zakonito. To smo zagotovo rekli malce drugače. Povedali smo, da lahko toži, a da se mu bo tako ali tako štelo v zavarovalno dobo," je prepričan pravnik pri ZSSL Igor Vresk, ki sicer trdi, da se primera ne spomni. Na vprašanje, zakaj niso hoteli tožiti, nas odpravi z besedami, da se v petek popoldne s tem ne bi ukvarjal, ker je s prijatelji na pivu.

Jože Boban iz ZSSL pojasni, da sindikat tožbe ni želel prevzeti, ker Milanković pri zunanjem računovodskem servisu ni bil pripravljen naročiti izračunov o premalo izplačanih prispevkih. Te bi namreč moral plačati iz lastnega žepa (v nasprotju s pravnim zastopanjem, ki ga krije sindikat), zaradi česar so se razšli. "Po posvetu s pravnikom smo ugotovili, da so Milankovićevi izračuni narejeni bolj po domače," pove Boban in doda, da sindikat svojega servisa nima, izkušnje s sodišči pa kažejo, da morajo biti izračuni natančni. Ob tem Boban priznava, da se zaradi visokih stroškov servisa tožbe pogosto ne izplačajo.

"Ne vidim nobenega razloga, da ne bi vložili tožbe. Če prispevki niso bili plačani, je treba tožiti delodajalca," pa meni Komac, ki se primera tudi ne spomni, a obljubi, da se bo o njem pozanimal še danes. Hkrati zagotovi, da so mu stroške tožbe, če se bo Milanković včlanil nazaj v sindikat, pripravljeni plačati. Milanković namreč zdaj sam, brez sindikata, išče pravico na sodišču.