Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je ob današnjem svetovnem dnevu za dostojno delo predstavila predloge, ki bi pripomogli k ublažitvi posledic krize na zaposlene. Mednje sodijo predlog o zvišanju minimalne plače na 600 evrov neto ter izvzem iz plačevanja dohodnine vseh tistih z dohodninsko osnovo do 7.400 evrov.

Poleg tega so predlagali še uvedbo dveh novih dohodninskih razredov, in sicer s 45- in 50-odstotno stopnjo. Zahtevajo tudi znižanje razlike med najnižjimi delavskimi plačami in plačami direktorjev, in sicer do razmerja ena proti 10. Zveza zahteva tudi uvedbo obvezne udeležbe delavcev pri delitvi dobička, in sicer s pravico do ene tretjine dobička.

Država pa naj, tako ZSSS, zagotovi dostojno okolje. Kot je poudaril prvi mož ZSSS Dušan Semolič, je bil med zadnjimi nedostojnimi dejanji predlog dviga upokojitvene starosti na 65 let, izenačenje pogojev za upokojevanje moških in žensk ter pri predlaganem povprečju za izračun pokojninske osnove (35 let). Za bolj dostojno okolje bi po njihovo poskrbeli tudi delovni inšpektorji.

Na muhi sindikatov tudi finančniki
V ZSSS so se lotili tudi finančnih ustanov. Semoličevi tako menijo, da bi se morala NLB odreči mesečnemu zaračunavanju stroškov vodenja računa vsem z manj kot 495 evrov neto mesečnega zaslužka. Temu naj bi se odrekle vse finančne institucije v dobro vseh tistih, ki bi predložili dokazilo o uveljavljanju socialne pomoči.

Prav tako v ZSSS predlagajo prenos tretjine sredstev iz naslova mesečnega vodenja računa pri posamezni banki na poseben sklad za trajnostni razvoj in socialno vključenost ter sprožitev ukrepov za reprogramiranje obstoječih posojil.

Podjetniki bi raje večjo likvidnost
Predstavniki delodajalcev pa so se danes v Ljubljani zbrali pri premierju Borutu Pahorju, ki so ga seznanili z razmerami v gospodarstvu. Menijo, da slovensko gospodarstvo zaznamujejo velika nelikvidnost, pomanjkanje naročil in rigidnost pogojev poslovanja. Tudi protikrizni ukrepi po njihovem mnenju niso pokazali pravega učinka.

Delodajalci so s sestanka odšli zadovoljni, saj jim je vlada zagotovila, da bo že oktobra jamstvena shema za podjetja razširjena tudi na podjetja z boniteto C in da se davki ne bodo zvišali. Glede zahtev sindikatov o minimalni plači v višini 600 evrov po besedah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Sama Hribar Miliča dokazujejo, da gre sindikatom za "višje plače in ne za delovna mesta".

Predsednik vlade je današnje srečanje ocenil kot informativno in zagotovil, da bo vlada aktivno delovala v socialnem dialogu med delodajalci in sindikati. Gospodarski minister Matej Lahovnik pa je delodajalcem zagotovil, da bodo v okviru programa pomoči majhne vrednosti do konca oktobra zaključili razpis za pomoč podjetjem za financiranje že začetih razvojno-investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlovanja in samozaposlovanja zaposlenih. Dodal je, da povpraševanje za štirikrat presega razpisanih skoraj 72 milijonov evrov.