Foto: Žurnal24 Gašper Završnik Čeprav je diploma izgubila precejšen del leska in v poplavi izobraženih kadrov na trgu dela ne predstavlja več dodane vrednosti, bi vseeno morala biti garancija za kritično razmišljanje zunaj okvirov. Uradni izobrazbi je ostala simbolna teža, in če odmislimo priljubljenost študija zaradi statusa, tudi samouresničevalni vidik; a do kdaj še? Finančne težave, ki so za zdaj vidne predvsem na drugi bolonjski stopnji, so grobo okrnile kakovost študija. Zdesetkano število kontaktnih ur, ki ga nadomeščajo z množico seminarskih nalog, manjši nabor izbirnih predmetov ter nemotiviranost akademikov in posledično tudi študentov, univerzitetnemu študiju jemlje prej omenjeni smoter.

Dilema. Pri izbiri študija kljub temu verjetno ne bi smelo biti dileme, ali na prvo mesto postaviti zaposljivost posamezne smeri ali osebne preference. Ne potrebujemo povprečnih in nezainteresiranih inženirjev strojništva, ki bi jim veliko bolj ležala primerjalna književnost. Študij z muko je nesmiselna investicija; se pa je pri izbiri manj zaposljivih smeri vseeno treba zavedati, da je pot do poklica v svoji stroki težja in manj predvidljiva. Odvisna je od lastne iniciative, iznajdljivosti, delavnosti in velikokrat tudi od srečnih okoliščin. Podobno nepredvidljive pa so tudi napovedi o zaposljivosti posameznih poklicev čez pet let. Ne nazadnje se tudi v neuradnih statistikah skriva kopica razlogov in osebnih zgodb iskalcev zaposlitve, ki popačijo lestvice najmanj in najbolj zaposljivih študijskih smeri.