Foto: Žurnal24 Andreja Basle (Foto: Anže Petkovšek) Slovenija postaja dežela registrov, seznamov in supervizorjev. Pred leti je bil cel halo med poslovneži, ko je revija Manager prvič razgalila stoterico najbogatejših poslovnežev. Zdaj je novica bolj ali manj le še to, za koliko se je komu zaradi krize skrčilo premoženje in je strmoglavil po lestvici. Potem smo dobili supervizor. Razkril je svete krave poslov z državo. Meča, ki bi porezal priseske tistim, ki očitno izdatno živijo (le) od državnega medu in mleka, v roke v resnici ni vzel še nihče.

Milijoni. Za lepo vsoto davkoplačevalskih milijonov pa smo lani dobili še precej čistejšo sliko, koliko premoženja je komu uspelo kanalizirati (tudi) v nepremičnine. Javna ta slika seveda ni. Država, ki baze ima, pa jo natančno pozna. Vrednost hiš, stanovanj, vil, gradov in zemljišč se šteje pri dva tisoč Slovencih v milijone. Gotovo je med nepremičninskimi milijonarji večina poslovnežev z Managerjeve lestvice. Kdo je preostalih 1.900? Jih bo država res dodatno (simbolično) obdavčila, kdaj in kako, je v tem trenutku aktualno in politično všečno vprašanje.

Bolj ključno pa je, ali se bo s tem seznamom oborožil tudi Durs – predvsem pompozno napovedani davčni specialci ministra Šušteršiča. In ali bodo ti specialci znali pogledati, ali so ti milijonarji do denarja prišli zakonito ali pa predvsem tako, da niso plačali socialnih prispevkov že tako mizerno plačanih delavcev, da niso plačevali podizvajalcev, da so z davčnimi vrtiljaki utajevali davke, ali celo s tajkunskimi posli, s katerimi so sicer skuhali bančni krč in uničili gradbeništvo.