Sredina okvara v Neku je zvišala stopnjo sevanja v okolici. Znanstveniki pa so intenzivnejše sevanje zaznali že ure pred prijavo okvare, poroča nemški časnik Spiegel.

Po do sedaj znanih podatkih je do okvare v Nuklearni elektrarni Krško (Nek) prišlo v sredo popoldne, ko so pristojni zaznali puščanje vode iz primarnega hladilnega kroga v zaprtem sistemu znotraj zadrževalnega hrama in o tem nemudoma obvestili Evropsko komisijo. Delavci so medtem že začeli menjavo ventila, ki je puščal vodo, dela pa naj bi končali v enem dnevu.

Zvišano sevanje

Običajna hitrost doze sevanja v okolici Neka znaša okoli 90 nanosievertov na uro. 3. junija med 20. in 22. uro je hitrost doze sevanja poskočila na 140 nanosievertov na uro.

Rebecca Harms , nemška poslanka v Evropskem parlamentu, pa je za nemški časnik Spiegel povedala, da je do okvare zelo verjetno prišlo že dan prej, to je v torek, 3. junija, kar naj bi dokazovali podatki o sevanju s spletne strani Eurdepa , evropskega sistema za zgodnje opozarjanje.

Nobena zaščita ni popolna
"Intenzivnejše sevanje, ki so ga izmerili v okolici jedrske elektrarne, bi lahko resnično bilo posledica puščanja hladilnega sistema v nuklearki, pa tudi če je radioaktivna voda ostala zaprta v reaktorju," pravi nemški jedrski strokovnjak Helmut Hirsch, ki opozarja, da bi lahko skozi sistem prezračevanja na prosto vdrle manjše količine kemijskih spojin, kot sta denimo radioaktivni jod ali cezij. "Noben filter, ki naj bi zadrževal uhajanje radioaktivnih prvin, ni stoodstoten," opozarja Hirsch.

Povsem preprosto razlago za povečano sevanje pa imajo na Upravi RS za jedrsko varnost, kjer menijo, da so tistega dne sevanje zvišale intenzivne padavine: "Dež iz zraka izpira določene naravne radioaktivne nuklide, na primer prvine, nastale pri razpadu radona, to pa vpliva na radioaktivnost tal."

	Ne razumem, zakaj je ta povsem nenevarna okvara v Neku povzročila tak pomp. Matjaž Ravnik

Naravno in umetno sevanje
"Gre za povsem izmišljeno zgodbo," je za zurnal24.si navedbe časnika Spiegel odločno zavrnil dr. Matjaž Ravnik z Instituta Jožef Stefan. "Problem je v tem, da sistem Eurdep pri merjenju hitrosti sevanja ne ločuje med sevanjem umetnega izvora in naravnega izvora. Povsem običajno je, da se v času padavin hitrost doze sevanja zviša, pri čemer gre za nenevarno sevanje naravnega izvora," je razložil naš sogovornik in dodal: "Nobenih indikacij ni, da bi v okolici Neka zaznali višjo prisotnost radionuklidov, kot sta jod ali cezij, ki sta tipična kazalnika uhajanja radioaktivnih prvin iz jedrske elektrarne in nosilca nevarnega umetnega sevanja." 

Ravnik je še navedel, da nobena jedrska elektrarna ne premore stoodstotno zanesljivega sistema zaščite pred uhajanjem radioaktivnih snovi, toda: "Življenjska doba nukleark je približno 40 let, resna nesreča, kakršna je bila tista v Černobilu leta 1986, pa se primeri na kakih sto tisoč let."