Banka Slovenije je 13. aprila razblinila vse dvome, ali kreditojemalcem v primeru predčasnega poplačila posojila pripada vračilo sorazmernega dela stroškov odobritve. Na Zvezi potrošnikov so nam povedali, da to velja tudi v primeru predčasnega poplačila lizinga, razen če pogodba določa, da lastninska pravica ne preide na zakupnika (najemnika). A v praksi se zapleta.

Naš bralec je tri dni po obvestilu Banke Slovenije na SKB Leasing poslal dopis, v katerem jih je prosil, naj mu vrnejo sorazmerni del stroškov odobritve za lizing, ki ga je sklenil leta 2017 in predčasno poplačal tri leta kasneje.

Iz njihovega odgovora je jasno, da mu teh stroškov ne mislijo vrniti.

Napisali so mu, da je treba "razmejiti in razlikovati tiste stroške, ki so bili namenjeni dejanski izvedbi sklenitve pravnega posla ter na tiste stroške, ki bi eventualno bili plačani in bi pomenili vnaprejšnje plačilo stroškov vodenja in npr. spremljanja pogodbe do predvidenega izteka pogodbenega odnosa. Gre za temeljno vprašanje, če so bile storitve, za katere so bili ob sklenitvi pogodbe plačani stroški, v času predčasnega odplačila že v celoti opravljene. Če storitve v času odplačila niso bile v celoti opravljene, se stroški v sorazmernem delu vračajo," so zapisali v dopisu stranki. Dodali so še, da je takšna razlaga skladna s sodbama C-383/18 in C-555/21 Sodišča EU.

Druge lizing hiše denar vračajo

"Potrošnikovo upravičenje do vrnitve sorazmernega dela stroškov /je/ potrebno razlagati tako, da je potrošnik upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita v primeru predčasnega odplačila, pri čemer ta pravica vključuje obresti in stroške za storitve, ki v času odplačila še niso bile opravljene. V vašem primeru so se ob sklenitvi pogodbe plačani stroški nanašali na plačilo tistih storitev, ki so bile v času predčasnega odplačila že v celoti opravljene," je SKB Leasing odgovoril našemu bralcu.

Kolikšno vračilo bi mu pripadalo, ne ve, lizing je odplačal po manj kot polovici predvidenega trajanja. Njegova sestra je pri Porsche Leasingu brez kakšnih zapletov dobila vrnjenih 33 evrov.

Za Žurnal24 so v SKB Leasing pojasnili, da "skladno z določili Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-2) upravičenim strankam v primeru predčasnega poplačila pogodbe vrača sorazmerni del skupnih stroškov. Izračun se pripravi tako, da se od zneska sedanje vrednosti obveznosti predčasnega odplačila lizinga (diskontirane) odšteje sedanja vrednost (valorizirane) pogodbenih obresti vključno z morebitnimi stroški, ki bi tekli od dneva predčasnega plačila do dneva zapadlosti po pogodbi, če so bile pogodbene obresti in stroški za storitve, ki v času odplačila še niso bile v celoti opravljene, za preostalo obdobje že obračunani in zajeti v plačila, ki jih je plačal lizingojemalec".

Druge lizing hiše namreč te stroške vračajo. "Stroške za nazaj vračamo na zahtevo stranke, v prihodnje pa bomo zagotovili samodejno vračilo le-teh po poplačilu lizinga," so napovedali v NLB Lease&Go.

Porsche Leasing nam je potrdil, da strankam na podlagi pisne prošnje vrne tudi sorazmerni delež skupnih stroškov odobritve, ki so bili že v celoti poravnani ob sklenitvi lizing pogodbe. Dodali so še, da se večini njihovih strank pogodbe normalno iztečejo in jih ne prekinjajo predčasno. Odgovora Summit Leasinga še nismo prejeli.

Lahko napišejo 50 tisoč evrov globe, vračila 50 evrov pa ne morejo naložiti

Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da zakon o potrošniških kreditih in s tem pravila glede povračila stroškov v primeru predčasnega poplačila veljajo tudi za pogodbo o finančnem zakupu (lizingu, najemu). Izjema je pogodba o finančnem lizingu, kadar določa, da lastninska pravica ne preide na zakupnika (najemnika). 

V primeru lizing hiš je pristojni nadzorni organ Tržni inšpektorat (za banke je to Banka Slovenije). Na inšpektoratu pravijo, da so v zadnjem obdobju prejeli le nekaj prijav potrošnikov, da jim kreditojemalec po predčasnem poplačilu kredita ni vrnil sorazmernega dela plačanih stroškov. Prijave, ki so se nanašale na banke, so odstopili Banki Slovenije, prijave, ki so se nanašale na lizingodajalce, pa so v njihovi pristojnosti. Postopki v teh zadevah še niso zaključeni.

Kakšna globa grozi podjetju, ki teh stroškov noče vrniti? Za kršitev 22. člena zakona o potrošniških kreditih ni predvidena globa "vendar pa bi kršitev omenjenega 22. člena lahko pomenila uporabo nepoštene poslovne prakse po Zakonu o varstvu potrošnikov. Za uporabo nepoštene poslovne prakse zakon določa globo od 5.000 do 50.000 evrov za pravno osebo in od 1.500 do 5.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe", so nam pojasnili na inšpektoratu.

Inšpektorat lahko ugotovljeno nepošteno poslovno prakso z odločbo prepove, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov, ne more pa podjetju naložiti, naj potrošniku izplača sorazmerni delež stroškov. Če podjetje tega ne bi želelo storiti, mora potrošnik vložiti tožbo na sodišče.

janez.zalaznik@styria-media.si