Da so se glavni akterji na predvolilnem parketu ustalili nekje pri vrhu, ni presenečenje. Oziroma ni presenečenje, da so se zadnje tedne izmenjavali na vrhu.

Vrhunci. Zoran Janković, ki sicer nikoli ni bil izrazito v ospredju, je največjo podporo užival takoj po napovedi kandidature. Piarovsko je namreč svojo napoved stopnjeval, se odločal nekaj tednov, nato z veliko pompa na magistrat pripeljal ugledne Slovence v izraz podpore in kot na koncertu sredi Kongresnega trga (enega od svojih županskih projektov) napovedal kandidaturo. Od takrat je podpora zlezla malce navzdol in se nekako ustalila na tretjem mestu.

Primer Gregorja Viranta je bil podoben. Njegova udeležba v volilni tekmi je pricurljala v javnost praktično "pet minut" po Jankovićevem vstopu na volilni trg. Nemudoma so ga raziskave katapultirale na prvo mesto. Le vprašanje časa je bilo, kdaj se ga bo prijela prva afera; prišla je zadeva Nadomestilo in tudi Virant se je poslovil od vrhov javnomnenjskih stolpcev.

Janez Janša je s svojo SDS najočitnejša alternativa vladnim SD Boruta Pahorja med ustaljenimi političnimi strankami. Na lestvicah podpore se uspešno drži pri vrhu, le redko zdrsne na tretje mesto. Njihovo izenačenje je tudi plod volilnih soočenj. Virant pretirano briljira na ozkem področju javne uprave, Janković postane samozavesten šele, ko je govora o gospodarstvu, Janša pa kljub zmernosti k dialogu (pre)pogosto pristopi cinično in pokroviteljsko.