Tožbo zoper Slovenijo je namreč zaradi izbrisa, ki se je zgodil leta 1992, na evropsko sodišče leta 2006 vložilo enajst izbrisanih. Šestim pritožnikom je sodišče ugodilo in jim za nematerialno škodo dosodilo po 20.000 evrov odškodnine. Danes pa je veliki senat evropskega sodišča objavil še pisno odločitev o materialni škodi.

Sodišče je najvišjo odškodnino za materialno škodo, 72.770 evrov, dosodilo Aliju Berishi. Ani Mezga bo država morala izplačati še 52.240 evrov, Zoranu Miniću 30.300 evrov, Ilfanu Sadiku Ademiju 30.150 evrov, Tripunu Ristanoviću 30.000 evrov, Mustafi Kuriću pa 29.400 evrov.

Vseh šest pritožnikov je po odločitvi sodišča upravičenih tudi do plačila za stroške upravnih postopkov v Sloveniji v skupni višini 339,42 evra in še 5000 evrov za stroške postopka pred evropskim sodiščem.

Sodišče: Pavšal primerna sistemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim

Kot v odločitvi še navaja sodišče, se "v izjemnih okoliščinah tega primera zdi osnovna rešitev plačila mesečnega pavšala za nematerialno in materialno škodo, ki so jo utrpeli izbrisani, primerna".

Na ministrstvu zadovoljni 

Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da mora sodbo sicer še preučiti, a da je že po prvem pregledu jasno, da je sodišče "upoštevalo odškodnisnko shemo, ki smo jo uveljavili z Zakonom o povračilu škode izbrisanim. Zato smo s sodbo na MNZ zelo zadovoljni," so sporočili. 

"Sodišče je za osnovo pri izplačilu odškodnine za premoženjsko škodo določilo pavšalni znesek 150 evrov za mesec izbrisa. To svojo odločitev je utemeljilo s primernostjo in primerljivostjo pavšalnega zneska z odškodnino, ki jo je uvedel slovenski zakon, s katerim je bil določen pavšal 50 evrov za mesec izbrisa za povračilo tako premoženjske kot tudi nepremoženjske škode, ki se lahko v sodnem postopku dvigne na 150 evrov," so pojasnili na ministrstvu.

Dodajajo, da z odškodninsko shemo, ki bo pričela veljati 18. junija, sistemsko urejajo pravično zadoščenje oziroma povračilo škode, ko je izbrisanim nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. 

Izbrisani: Mi razumemo sodbo drugače 

V Amnesty International Slovenije, Mirovnem inštitutu ter Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov sodbo sicer ocenjujejo kot pomembno zmago, a si jo razlagajo drugače kot na ministrstvu. Ocenjujejo namreč, da je s sodbo sodišče oblastem poslalo jasno sporočilo, da je slovenska odškodninska shema neustrezna.

Kot navajajo v skupnem sporočilu za javnost, so izbrisani po obeh sodbah sodišča (s sodbo za nematerialno škodo iz junija 2012 in z današnjo sodbo za materialno škodo) upravičeni do bistveno višjih odškodnin, kot jih za izbris ponuja Slovenija z odškodninsko shemo. "Po prvi in drugi sodbi so namreč izbrisani pred sodiščem za človekove pravice dobili za odpravo posledic izbrisa najmanj 50.000 evrov vsak, država pa jim v domačem pravnem redu ponuja le nekaj več od 12.000 evrov," navajajo. Ocenjujejo, da je razkorak med dosojenimi in v Sloveniji ponujenimi odškodninami prevelik, saj "niti ne razlikuje med odškodnino za materialno in nematerialno škodo".