"Seveda nisem dolžan najprej podeliti mandata relativnemu zmagovalcu volitev. A bom to storil, ker močno verjamem v demokracijo. Tudi če mi volilni rezultati niso všeč, treba jih je spoštovati," je v pogovoru za Delo dejal predsednik države Borut Pahor.

Predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin kandidata za predsednika vlade predlaga državnemu zboru. To se mora to zgoditi najkasneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora. Novi sklic DZ se bo na ustanovni seji predvidoma sestal 22. ali 23. junija. Volitve predsednika vlade se opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Pred glasovanjem v parlamentu predlagani kandidat predstavi programske zasnove vlade. Glasovanje je tajno, predsednik vlade pa mora biti potrjen z večino glasov vseh poslancev.

Lahko Janša prepriča še koga?
Foto: Saša Despot Janez Janša Urška Bačovnik Janša Romana Tomc SDS

Prvak zmagovalne SDS Janez Janša, ki mu bo Pahor podelil prvo možnost za sestavo vlado, bo imel pri tem trdo delo, saj so tako LMŠ, kot SD, Levica, SMC, Desus in SAB sodelovanje z njim zavrnile.
Za oblikovanje vlade Janša potrebuje 46 glasov, SDS jih ima 25, skupaj z NSi (7) in SNS (4), jih naberejo 36. Janša, če si zagotovi podporo manjšinskih poslancev, potrebuje še osem glasov. Tudi, če Erjavec prelomi obljubo, to ni dovolj, Desus je dobil pet mandatov. Janša lahko skuša prepričati še tri poslance strank, ki ne želijo sodelovanja z SDS, da prestopijo k njemu oziroma, da ga podrejo kot neodvisni poslanci.

Predsednik Pahor naj bi posvetovanja o novem mandatarju opravil med 2. in 5. julijem, kadidata za sestavo vlade pa bo moral predlagati do 23. julija.

V drugem krogu Šarec

Foto: Anže Petkovšek Marjan Šarec Če Janši vlade ne bo uspelo sestaviti, bo Pahor možnost naverjetneje podelil drugouvrščenemu Marjanu Šarcu. To se je zgodilo po volitvah 2011, na katerih je zmagala Jankovičeva PS, vendar ji vlade ni uspelo sestaviti, v koalicijo z Janšo pa so nato stopile Lista Virant (DL), SLS, DeSUS in NSi.

Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike v skladu z ustavo po ponovnih posvetovanjih v 14 dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike v skladu z ustavo razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.

V Šarčevi vladi pet strank?

Tudi Šarec ne bo imel lahkega dela. Šarec ima skupaj z SD in SMC 33 glasov. Z Alenko Bratušek (5) in NSi (7) imajo 45 glasov, kar bi ob podpori manjšinskih poslancev zadoščalo. Desus tako ostane pred vrati.
V primeru, da se šarec dogovori z Levico, imata skupaj 22 glasov, Levica ne pristaja, da bi z njimi v vladi bila NSi, zato v poštev pridejo še SMC, SD in SAB, bi to pomenilo 47 glasov. V obeh kombinacijah pa gre za vladi s petimi stranki, kar je tveganje za precejšnjo nestabilnost.