Protikorupcijsko komisijo, ki jo vodi Boris Štefanec, je predvsem zanimalo sestankovanje ministra Zdravka Počivalška z naftnimi trgovci in podjetjem Magna, o katerih smo med drugim poročali tudi na Žurnalu24. Za sestanek s predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), na katerem so prisostvovali trgovci z naftnimi derivati, so nam nedavno pojasnili, da srečanja niso prijavili, ker je šlo "za povsem delovni sestanek".

"Odgovora na obe poizvedbi komisija še čaka, kar pomeni, da postopki preučitve sumov kršitev določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije glede lobiranja na komisiji še niso zaključeni," med tem pravijo na KPK, kjer vodijo evidenco lobističnih stikov, ki jih morajo prijavljati javni uslužbenci.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa obveznost funkcionarjev, visokih uradnikov in javnih uslužbencev, da KPK obvestijo o vsakem lobističnem stiku z lobistom. Če lobiranec stika ne prijavi, tvega globo od 400 do 1.200 evrov.

Ministrstvo: Magna ni sklicala sestankov, ampak jih je ministrstvo!

Na gospodarskem ministrstvu so nam po objavi prispevka pojasnili, da so se na poziv KPK glede Magne že odzvali 12. julija, torej na dan, ko so iz Žurnala24 prejeli novinarska vprašanja. Pojasnili so, da so bili informativne narave in da jih ni sklicevalo omenjeno podjetje, ampak ministrstvo samo: "Zato po mnenju ministrstva ni mogoče govoriti o namenu vplivanja predstavnikov podjetja Magna Styer na odločanje pri pripravi in sprejemanju določenega predpisa in posledično sestanek obravnavati kot lobističen stik. Če sklenemo nenazadnje, tudi minister kot javni funkcionar oz. javni uslužbenec ne more biti lobist, saj gre pri lobiranju za vplivanje zasebne sfere na javno sfero in ne obratno."

Na ministrstvu pa menijo, da morajo zabeležiti lobističen stik le, če se oseba želi najaviti in ne opredeliti tematike sestanke.

Glob se prekrškarjem ni treba prav bati ...

KPK prav veliko glob v zadnjih letih zaradi kršenja omenjenih določil sicer ni izdala. Lani je bilo na področju lobiranja uvedenih 12 postopkov o prekršku, komisija pa je primere zaključila še s sedmimi opozorili in eno odločbo, kjer so kršitelju izrekli globo. Leto pred tem pa na primer sploh ni bilo uvedenih nobenih postopkov ali izrečenih glob.

Komisija za preprečevanje korupcije je nizko število postopkov utemeljila tudi z določenimi omejitvami pri nadzoru. "Možnosti nadzora nad tem področjem so omejene, sivo polje nenadzorovanega lobiranja pa izrazito veliko," so med drugim zapisali v zadnjem poročilu, kjer tudi priznavajo, da do danes določbe o lobiranju v praksi še niso zaživele v zadostni meri. Na to nas je sicer prav letos ponovno opozorila Skupina držav proti korupciji Sveta Evrope, Greco, ki je izpostavila, da bi Slovenija morala storiti več za preprečevanje korupcije - predvsem med parlamentarci, sodniki in tožilci.

barbara.erzen@zurnal24.si